Takoj po tem, ko sem prejel zeleno luč, da je moje zapestje spet pripravljeno (postopoma) na ekstenzijo in plezalne obremenitve, smo jo z mladcema zarinili nad Vršič.

 Veličastna predstava narave: sončni zahod v stenah Prisojnika in Škrlatice.

Veličastna predstava narave: sončni zahod v stenah Prisojnika in Škrlatice.

Severna stena Nad Šitom glave je nadvse priročno popoldansko izhodišče, saj so pretežno vse smeri ob vsaj zmerni hitrosti vzpenjanja dosegljive pred koncem dne. Po sedenju pred računalniškim zaslonom pa tovrstna rekreacija še posebej paše.

Kot se za društvena kolega Freeapproved Lukata in Nejca spodobi, je bil tempo dostopa vse prej kot ležeren. Pod smerjo smo stali v slabih 20 minutah in ko se je frekvenca bitja mojega srca vrnila v meje znotraj katerih spet lahko gobezdaš, sem se pričel ovešati s kovinskimi plezalnimi okraski...

Ob vnovičnem stiku s skalo v gorah, sem od navdušenja kar cepetal. Prvi in drugi raztežaj sta bila bolj za ogrevanje, tu in tam je bilo seveda potrebno pogledati kaj primeš. V tretjem raztežaju, famozni vlažni zajedi, pa je že bilo potrebno malce skordinirati gibe nog in rok. Rahlo sluzava in nagnjena zajeda te namreč na vse pretege želi izpljuniti ven in prek previsnega vogala na levi steni, ki obeta prusikarjenje v primeru padca.

V zajedi sem se spomnil zimskega vzpona, kjer sta Blaž in Monika orodjarila po tej ne najbolj perfektni skali sredi zime in v zelo suhih razmerah. Nihče od nas treh jima ni bil nevoščljiv :)

Nadaljevanje zajede skozi kamin s previsno zaporo pa klasično. V raztežaju vse od dobre skale in lepih prijemov do podrtije, ki čaka, da se preda gravitaciji. Izplezali smo po originalnem izstopu, ki nam je postregel z veličastno predstavo zahajajočega sonca v SZ ostenju Škrlatice. Fantastično! 

Božanski razgledi ob zahajajočem soncu.

Ob izstopu so nas pričakale kolegice in njihovi iztrebki. Ob pojenjajoči svetlobi smo hitro pospravili vrvi in se v vsega četrt ure znašli pred avtomobilom v temi.

 Nejc, Luka in Anže na vrhu stene.

Nejc, Luka in Anže na vrhu stene.

Nejc Štebe, Luka Kramarič in jaz smo plezali Smer Tandara - Mandara, V+/IV, 250 m.


Comment