Lukežev led
Lukežev led v Loški steni in vasica Log pod Mangartom imajo za nas - obiskovalce iz koliščarskega naselja Ljubljana - poseben čar. Najbolj zaradi drugačnega ambienta in divje narave, miru in manj priročnega avto-pristopa kot sicer pogosto obiskana zgornjesavska dolina.
Da bi se ne ponavljal s tarnanjem nad razmerami in odsotnostjo zamrznjene vode v obliki zaledenelih slapov primernih za ledno plezanje za nas navadne smrtnike rekreativce, bom rajši izpostavil pozitivne vidike avanture prejšnjega tedna … Pohvalil bi vzorno urejene ceste in parkirišče pri gostišču Mangart, udoben dostop do slapu in razglede :)
Razmere za plezanje v ledu so bile povečini v redu, če seveda računamo s tem, da je bilo mrzlih dni malo in je temu primerna količina ledu. Ker je tudi odjuga prišla tako hitro kot je prej stisnil mraz, je bil slap v zgornjem delu ob našem obisku že povsem v zadnjih izdihljajih, led je hitro kopnel, pod derezami pa je bilo vse več mahu.
Po Lukeževem ledu smo splezali še nekaj cca. 500 metrov levo od Rabeljskega slapu, o čemer sem posnel kratek filmček …
Lukežev led video
Za konec je ostal tisti občutek, zaradi katerega se sploh odpravimo od doma – ne popolne razmere, ampak doživetje. Malo ledu, malo improvizacije, dovolj mraza za zgodbo in ravno prav odjuge za opomnik, da nič ni samoumevno. Takšni dnevi ne pustijo najboljših razmer, pustijo pa dober spomin. In to je čisto dovolj!