Petra, Tanja in Gal so imeli minuli vikend v Piranu potope ob zaključevanju pridobivanja licence za potapljanje, ki ga je za Freeapproved člane organiziral Norik-Sub, potapljaški center in trgovina. Začetni potapljaški tečaj za omenjene tri je potekal v Ljubljani med tednom in za vikend v Piranu.

Nove potapljače je tudi tokrat učila super-inštruktorica Helena, ki je na tečaju pod vodo skrbela zame leta 2010 in ji ji bom za podano znanje in nove izkušnje vselej hvaležen.

"Dva morska psa vidim spodaj, dva! Greva dol, hitro!"

"Dva morska psa vidim spodaj, dva! Greva dol, hitro!"

V soboto je bil moj buddy za oba potopa Gregor. Jutranji in obenem prvi potop v letošnji sezoni je bil bolj turističen, popoldan pa sva se odpravila malo naokoli. Starešine so še pred odhodom v vodo razmišljali ali bo vreme zdržalo in odločili, da bo. A vreme je nepredvidljivo in z nepričakovano silovitostjo je posrkbelo za svojevrstno doživetje. Pod vodo se namreč ne oziraš pretirano na vreme, ker to pod vodo z izjemo slabše vidljivosti in tokov praviloma nima nič. A prav nenaden tok v kombinaciji s plimovanjem ter posledično še slabša vidljivost, sta bila odločilna za to, da se je sicer prijeten potop spremenil v obupan poskus postavljanja olimpijskega rekorda v plavanju pod vodo.

Ko sem po krajši dekopresiji pokukal na plano, kjer je že divjal vihar, je bilo heca konec. Presenečen kako zelo daleč naju je dejansko odnesel tok, sem s suhim požiralnikom mukoma požrl slino. Glava, sicer vajena različnih preizkušenj, pa je telesu pričela pošiljat samo še najpomembnejše signale: "Kopno je varnost. Plavaj proti bregu. Takoj."

Glava, sicer vajena različnih preizkušenj, je telesu pričela pošiljat samo še najpomembnejše signale: kopno je varnost. Plavaj proti bregu. Takoj.

Silen napor je bil potreben, da sem pribrcal proti toku nazaj do poznanega področja in pomola s stopnicami. Neverjetno je, kako zelo neučinkovito je plavanje proti toku. Zadihan in utrujen sem ob dvigu na površje malo debelo pogledal, ko so me valovi premetavali kot igračo. Trenutek zatem sem začel razmišljat o tem, kakšno sekvenco bom uporabil, da bom prišel iz vode s ta pravim valom.

 Z Romanom iščeva morske deklice.

Kolega potapljač je že stal na stopnicah, se boril z valovi in mi pomagal na kopno, prav tako mojemu buddyju Pajotu. Čez nekaj minut so se na površju prikazali na drugem koncu tudi tečajniki in situacija je s kopnega zgledala še bolj resna kot z morske gladine. Počasi in previdno, eden za drugim, so tudi oni varno prilezli na kopno. Kratek video izhoda iz vode, bolj podoben kontroliranemu reševanju naplavljenih kitov, je spodaj.

Nedelja je bila letnemu času primerna. Sonce, blaga sapica s severa in krasna vidljivost. Oba potopa sem opravil z Romanom in imela sva srečo, da sva videla lep del podvodnega življa, vključno z lepo in radoživo hobotnico. Nič manj zanimivi niso bili niti smetnjaki, ostanki podvodne mine in druge podvodne atrakcije Pirana...

Življenje je polno preizkušenj. Pomembno je, da od vsake nekaj koristnega odnesemo. Sobotni popoldanski potop je bila mala preizkušnja, ko sem se znašel v situaciji v kakršni še nisem bil. Hitri vremenski preobrat in silovit tok, ki je tudi izkušenejše potapljače z več tisoč potopi presenetil in so se znašli v vodi, je zame koristna šola za prihodnjič. Čeprav situacija ni bila nevarna, ker se vendarle nahajamo v toplem morju z vso opremo - šlo pa je le za neurje prehodne narave - je bila dovolj resen opomnik, da so izkušnje in zdrava pamet še kako pomembne.

V imenu tokratnih novih potapljačev Freeapproved tako še enkrat iskrena zahvala inštruktorici Heleni ter ekipi Norik-Sub, potapljaški center in trgovina, z Igorjem na čelu, ki so lepo in z odliko poskrbeli za vse.


Comment