Viewing entries in
Climbing & Mountaineering
Letos požara sicer ni bilo, ker je bila velikost litoželeznega gašperčka za skupino nekaj ducat lačnih ust premajhna, ampak bomo nadoknadili prihodnje leto, ko bomo znova kurili na odprtem ognju, katerega mogočnost tradicionalno opisujemo z več deset metri visokimi ognjenimi zublji, kjer kostanja ne pečemo ali žgemo temveč uparjamo!
Povezana z vrvjo kot alpinista in nevidno kot prijatelja, tiho vsak s svojimi mislimi sestopava po od zahajajočega sonca rdeče ožarjenem ledeniku. Sestopava in bližava se višinskemu taboru. Z vsakim naslednjim korakom sva bliže prijateljem, bliže civilizaciji in domačim. Vračava se.
Vsled manjku časa in vse slabši skali slovenskih gora, sem se tokrat Dolomitov še posebej veselil. Res mi je všeč skala, čvrsti prijemi, strmina in izpostavljenost (tudi lažjih) smeri in seveda - kratki dostopi. Smeri je v izobilju in ko sem na eni izmed tur minuli vikend zrl v gore, sem hitro prišel do zaključka, da je eno življenje premalo, da bi dodobra obdelal vse smeri v stenah nad enim samim prelazom, kaj šele v širšem obsegu!
Pod Triglavom so nam nekaj preglavic delale še družine gamsov, ki so se umikale navzgor, na žalost ves čas 50 m nad našimi glavami in na nas prožili kamenje. Lagal bi se, če ne bi povedal, da smo ob pogledu na najmanjše izmed gamsov pomislili na slastno večerjo. Kot zapriseženemu pol-vegeterijancu (varianta pol krompirja in pol mesa) bi mi kot priloga sendviču lepo pripravljena divjačina vsekakor teknila!
Triglavska stena se je otepala dolgih senc, ki vsakodnevno padejo nanjo, a bilo je zaman. V dobri uri, ki smo jo kot pršuti izpostavljeni hladni burji premraženi prebili na izpostavljenem mestu, smo poslikali kar se sončnega zahoda poslikat da. Ko smo zaključili, smo jo urno popihali navzdol k bivaku na gurmansko večerjo v obliki dehidrirane hrane vseh oblik in barv...
V nedeljo smo se Dušan, Gregor, Robi in jaz odpravili z Jermance, kjer smo pustili avto, do pod vznožja južne stene Staničevega vrha.
Triglavska severna stena je s kilometrom višine in tremi kilometri širine kot mogočen zid. Nič čudnega ni, da ji pravimo kar Stena - z veliko začetnico! A tako kot mnoge, tudi Triglavska stena svoje šibkosti razkrije šele, ko človek pride bliže...
Minuli vikend smo se s prijatelji z društva Freeapproved mudili v Istri, konkretneje v Limskem kanalu, kjer je skala še vedno hrapava, dostop kratek, razgled čudovit - sonce pa še bolj prekleto močno!
Severno ostenje in pobočja grebena med Vrtaškim slemenom in Kukovo špico skrivajo nekaj biserov vrednih obiska!
Gaženje v globokem snegu je kot igra na srečo. Ko že misliš, da srečo držiš za vrat in se usta bebavo raztezajo v poželjiv nasmeh ko se tistih nekaj korakov ugrezneš le do sredine spodnjih okončin, te pričaka mina in pokoplje tvoje hazarderske sanje.
