Minuli vikend smo se s prijatelji z društva Freeapproved mudili v Istri, konkretneje v Limskem kanalu, kjer je skala še vedno hrapava, dostop kratek, razgled čudovit - sonce pa še bolj prekleto močno!
Plezanje v Limskem kanalu s čudovitim razgledom na morje!
V sektorju smo do nekako opoldneva samevali, potem pa sta prikapljali še dve navezi Hrvatov in naveza klenega Italijana v letih z lepšo polovico. Večkrat se je po fjordu gor in dol pripeljala tudi ladjica s turisti, kar ob dosedanjih obiskih prejšnjih let nisem opazil nikoli.
Ob iztekajočem se dnevu (in predvsem vse tanjši koži na blazinicah prstov), sem si prav na hitro oprtal še fotoaparat in naredil nekaj posnetkov...
Za konec je ostal tisti občutek, zaradi katerega se sploh odpravimo od doma – ne popolne razmere, ampak doživetje. Malo ledu, malo improvizacije, dovolj mraza za zgodbo in ravno prav odjuge za opomnik, da nič ni samoumevno. Takšni dnevi ne pustijo najboljših razmer, pustijo pa dober spomin. In to je čisto dovolj!