Kljub res velikemu angažmaju Špele, Maje, mene, arhitektov, statikov in kup drugih dobrih ljudi iz PD in AO Jesenice ter GRZS in vseh ostalih, ki s(m)o želeli, da bi vendarle uspelo, smo Slovenci znova dokazali, da smo najboljši v metanju polen pod noge. Namesto, da bi poklon pogumu, odločnosti in trdemu delu krvavih žuljev starojeseniških alpinistov, ki so zgradili Bivak II z lastnimi rokami, obstal v Slovenskem Planinskem Muzeju, bo tako kot nekdanji slavni jeseniški alpinist osivel, ostarel in za vekomaj odšel v pozabo
Ko sem po dekopresiji pokukal na plano, kjer je že divjal vihar, je bilo heca konec. Presenečen kako zelo daleč naju je dejansko odnesel tok, sem s suhim požiralnikom mukoma požrl slino. Glava, sicer vajena različnih preizkušenj, pa je telesu pričela pošiljat samo še najpomembnejše signale: "Kopno je varnost. Plavaj proti bregu. Takoj."
Bohinjska tujska soba je visoko kakovosten nišni produkt, ki nudi priložnost doživetja avtentičnega bivanja. Obiskovalca bo ob prvem vtisu očaral in prevzel svež, naraven ambient, pazljivo prepleten z bohinjskim značajem. Interier odlikuje unikatno masivno pohištvo, narejeno iz lokalnega lesa, ki mu je moč slediti od drevesa do izdelka. Elementi tradicionalne izdelave se povezujejo s tehnološko inovacijo in ekološkim pristopom.
Imenitna kamnita pročelja novih vladnih poslopij krasijo vhode, marmornati portali in tlaki pa dajejo občutek silnega bogastva. A kaj ko že samo ulico stran vlada beda in revščina, z lačnimi usti prebivalcev z razprtimi dlanmi in vbogajme.
V ozadju filma tako teče opozarjanje, da so v slovenskih narodni zavesti gore in gorništvo arhetipski in ključen del, ki zato ostaja konzervativen, nedotakljiv. Nestandardne in nove prakse se zato sprejemajo z velikom odporom in nezaupanjem, podobno, kot se je pred sto leti javno obsojal alpinizem kot neodgovorno in škodljivo početje...
Teden dni bega pred vročino v hribe ob sončnem vzhodu in s hitrimi povratki v dolino po zraku...
Triglavska stena se je otepala dolgih senc, ki vsakodnevno padejo nanjo, a bilo je zaman. V dobri uri, ki smo jo kot pršuti izpostavljeni hladni burji premraženi prebili na izpostavljenem mestu, smo poslikali kar se sončnega zahoda poslikat da. Ko smo zaključili, smo jo urno popihali navzdol k bivaku na gurmansko večerjo v obliki dehidrirane hrane vseh oblik in barv...
V nedeljo smo se Dušan, Gregor, Robi in jaz odpravili z Jermance, kjer smo pustili avto, do pod vznožja južne stene Staničevega vrha.
Triglavska severna stena je s kilometrom višine in tremi kilometri širine kot mogočen zid. Nič čudnega ni, da ji pravimo kar Stena - z veliko začetnico! A tako kot mnoge, tudi Triglavska stena svoje šibkosti razkrije šele, ko človek pride bliže...
Popoldan po službi, nekaj minut do 17. ure, nikakor nisem slutil, da bo dan pozno popoldan še vedno tako termično aktiven. V le nekaj minutah sem se z "nevidnim dvigalom" povzpel na Storžič in nadaljeval visoko nad njega!
