Fritsch-Lindenbach - film o smučarskem spustu

Vsake toliko časa se spomnim pogledati kakšnega izmed filmov v svojem arhivu in ker se ravno začenja idealno obdobje za turno smuko sem na plan privlekel film o smučanju Dava Karničarja preko ene najtežjih smučarskih smeri (alpinistični smuk). [youtube=http://www.youtube.com/watch?v=m1DFUDR6z78]

Zanimivo je, da sem se oni dan, po tem, ko smo film objavili na strani www.freeapproved.com, preizkusil še svoje "komunikacije" z novinarji in doživel neverjetno presenečenje. Že prihodnji dan je bilo v časopisju zaslediti bolj ali manj dobesedni povzetek zapisanega o spustu, v eni bolj gledanih oddaj "Odmevi" na TVS 1, pa so del spusta kar predvajali. Tipično za takšno početje je voditelj - Boštjan Lajovic, prispevek napovedal zelo dramatično in pompozno... Nekaj v stilu: "... in še novica o ekstremnem podvigu. Drzni Davo Karničar je presmučal najbolj težavno in ekstremno smučarsko smer v Sloveniji - Fritsch Lindenbach...." Posnetkov jim sicer nisem poslal, so pa dele preprosto sneli iz strani in pripravili 70 sekundni prispevek objavljen še isti večer, ko je bil objavljen na naši strani (dan po spustu). Film si je na strani www.freeapproved.com takrat ogledalo preko 40.000 različnih ljudi. Dotični v tej objavi je skrajšan za 2 minuti, ker ima YouTube žal 10 min omejitev. Film v celoti si lahko ogledate tukaj.

Logotip za hotel

Evo, pred dnevi smo dobili logotip za Park Hotel Bohinj. Največ polemik je bilo okrog barve - zelena ali modra, ampak se je potem modra izkazala za primernejšo, ker bo srebrna barva napisa bolje pasala skupaj z modro. V tisku bo namreč napis "Bohinj Park Hotel" tiskan s kovinsko-srebrno barvo.

Vsi mi lažejo!

Pod "vsi" spadajo vsi napovedovalci vremena na vseh televizijah, tujih in naših, pa na radijskih postajah, znova tujih in naših, prav tako pa se lažejo vsi, ki postavljajo vremenske napovedi na spletnih straneh. Že celo zimo se mi lažejo!! Sneg bo, ohladilo se bo, zima bo... Pa potem da bo zares hladno, pozor - velike količine snega in tako dalje in tako naprej. Same prazne marnje. Danes sem se odpeljal do Bohinja, da bi se na lastne oči prepričal. Razen 376 snežink, ki sem jih naštel nekje v okolici Kranja na avtocesti, ni snega vse skupaj nič! Pa kje je sedaj tistih DO 50 cm snega. To je tako, kot pravijo že konec novembra na Krvavcu: "Do 90 cm naravnega in kompaktnega snega". Potem pa prideš gor in ugotoviš, da so sneg merili po diagonali prek smučišča, pa še tam ne vem, če ga vsega skupaj dobiš 90 cm.

Zdaj sem si rekel, da se pustim presenetiti še prek noči, čeprav sem vse bolj trdno prepričan, da so me (in vse nas, ki si želimo snega) znova naplahtali... Same sebe farbajo s temi snežnimi padavinami :) Počakajmo torej do jutri zjutraj...

Snežilo bo

Spet kvasim o vremenu, ampak tokrat z veseljem, ker bo po gorah spet snežilo :) To pa pomeni, da se bo letos morda dalo še kdaj zapeljati po puhcu in splezati še kakšno snežno/ledno smer!! Juhej!

19 urni delavnik

Včeraj (zavlekel se je na danes do 1 zjutraj) sem imel spet 19 urni delavnik. S štartom ob petih zjutraj včeraj in koncem ob 1 zjutraj danes. Izmozgan in utrujen sem po tušu samo še padel v posteljo. Vedno so mi bile zanimive primerjave. Pa se prav na hitro lotim še ene - primerjave načinov utrujenosti. Pa naj bo pri obeh "čas aktivnosti" približno 20 ur.

Utrujenost št. 1: Vstaneš ob 04:00, nekaj na hitro poješ, vzameš nahrbtnik in opremo in se spokaš v avto. Se voziš kakšno dobro uro, potem 2 uri hodiš. Recimo 10 - 12 ur plezaš, 3 ure sestopaš in potem se še odpelješ domov. Vmes si non-stop v pogonu, gaziš, plezaš si previden in na sploh si fizično dejaven. Jasno spada poleg tudi to, da te zebe, da ješ nič ali zelo malo, v glavnem tiste plastične prigrizke in piješ mrzlo, včasih že na pol pomrznjeno tekočino. Stegna te bolijo, meča te pečejo, utrujen si od gor do dol. To je ena vrsta utrujenosti.

Utrujenost št 2.: Vstaneš ob 05:00, nekaj na hitro popiješ, se usedeš v avto in odpelješ v studio. Tam te čaka zajtrk, pijača, vse mogoče. Ješ in čakaš. Še malo počakaš, potem te pokliče stilist, te obleče, uredi in 33x popravi kako visoko je zavihan rob na hlačnicah. Potem se usedeš na stol in spet trenutek počakaš, potem pride maskerka in te z dišečimi pudri, kremami in ostalimi žaubami uspava. Kruta realnost, ko je treba na set te prebudi in potem se 30 metrov sprehodiš v studio. Tam v soju studijskih luči spet čakaš in čakaš, ko naposled slišiš "Action!", odigraš svoje in vse dokler ne napoči odprešilni trenutek "Cut!" se delaš, da ti je - včerajšnji primer - čips zelo dober. Na sploh si zelo vesel, da ga vidiš, da ga okušaš in mmmm super jasno in krasno. V bistvu je pa masten, preveč slan in povrh vsega še pikanten. Bljak. V podoben duhu, le s spremembo položajev in seveda menjave kadrov in s tem povezanimi položaji kamere, tračnic, luči, lokatorjev na chroma keyu in sploh vse ostale "filmske" mašinerije, se jutro prevesi v popoldne, potem večer, nato noč.... vse dokler se po polnoči spet ne začne rojevati jutro naslednjega dne. Vmes med čakanjem, da mojstri premaknejo vso mašinerijo, čakaš in non-stop ješ, piješ, ješ piješ... rutino prekineta še kosilo in večerja, potem pa spet čakaš in ješ. Ko je končno posnet zadnji kader in ti režiser, snemalec in producent čestitajo, komaj čakaš, da pobegneš domov. Utrujen kot le kaj. Oči že komaj držiš narazen, pred desetimi minutami na setu pa si se še delal, da si ves čil, spočit in utrujen. Blef totalni. Druga vrsta utrujenosti.

In če torej primerjam utrujenost številka 1 in utrujenost št. 2 je rezultat sledeč:

• utrujen sem po obeh,
• vsaka utrujenost je posledica neke (ne)aktivnosti, od katerih imam v obeh primerih neko zadoščenje/zadovoljstvo/koristi,
• pri obeh je posledica dober in dolg spanec,
• pa še kaj bi lahko naštel...

Mi pa takšne izkušnje dajo potrdilo, da je utrujenost močno pogojena tudi z razpoloženjem v glavi. Ne zdi se mi namreč mogoče, da bi bil po težki fizični aktivnosti (primer 1) enako utrujen kot pri nični fizični utrujenosti (primer 2). Občutek pa je enak. Najbrž je to zato, ker se v glavi drugače "naštimaš" za naporno plezanje in potem pač fizični napor vzameš v zakup...

Pustimo utrujenost ob strani, čas je za trening.

Bohinj Park Hotel

Prejšnji teden sem bil v Bohinju, kjer se poleg Vodnega parka gradi tole:

Gre za nov hotel visoke kategorije, ki bo zgrajen do konca letošnjega leta. Nekaj mikronsko majhnega imam pri nastajanju tega objekta tudi sam zraven, predvsem pa se imam v procesu gradnje in nastajanja celotnega sistema priliko seznanjati s svojo stroko tudi v praksi.

Roko na srce, na fakulteti s prakso nimaš kaj dosti opraviti. Škoda. 

Najbolj zanimiva pri vsem skupaj mi je seveda tehnologija v povezavi z računalniki in avtomatiziranim centralnim krmiljenjem celotnega sistema... Zanesljivi viri pravijo, da naj bi to bil eden izmed najbolj energetsko in tehnološko naprednih hotelov pri nas. Najbrž tudi še v večjem radiju na okrog. Zdaj še ne smem preveč gobezdati kaj in kako, ko pa bo čas za to, bom kakšno "inteligentno rešitev" (dobesedno) tudi zapisal.

Vsekakor pa si težko predstavljam, da bodo zgornje vizualizacije čez vsega skupaj 8 mesecev realnost, ki trenutno izgleda takole:

http://www.bohinj-park-hotel.si

Lahko noč.

Slišala sva medveda. Skoraj bi ga videla!

S to doživeto Arnetovo izjavo se je danes začelo razmigavanje v plezališču Zgornji Ig.

Ko nama je pripovedoval o kačah in drugih živalih, ki se plazijo po Krimu in predvsem njegovi južni strani, je mimogrede povedal še, da sta s prijateljem slišala medveda. Potem pa dodal, da sta ga skoraj videla. Z besedami težko opišem kaj in točno zakaj - ampak midva s Tadejem se tej izjavi kar nisva mogla nasmejati.

Plezali smo lahke smeri, ki pa se nam niso zdele lahke. Z Arnetom sva bila oba neprespana, le Tadej je ambiciozno hotel še in še. Pa smo se nekako prebili čez vroče dopoldne... Vmes je Tadej skočil še na "minus dva deci" in ob tem skoraj pohodil dober meter dolgega in debelega modrasa. Fuj! Ma ne samo fuj, kaj šele, če bi ga nepridipravi plazilec pičil! Ker se Tadej navdušuje ne le nad velikimi, nevarnimi in kosmatimi pajki, temveč od danes naprej tudi nad kačami, je skočil po moj fotoaparat in v objektiv ujel tega plezečega kačona, ki je ob fotografiranju pobegnil v jamo.

Fotogalerija:

[gallery=14]

Plezati pa se je dalo kar brez majice, ker je bilo prijetno toplo. Na trenutke med naprezanjem v skali celo vroče! Na poti nazaj nam je Tadej prikazal še svoje taborniške spretnosti in eno zagodel na trobentico!

[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=oVP_4OcGDXc&rel=1]

Vikijeva sveča, WI5, 150 m

Sem že vse enkrat napisal, pa še časa nimam, zato kar kopiram nekaj teksta iz www.freeapproved.com Posebna izvedba Peugeot 206 Rally naju je danes po Arnetovi spretni vožnji odložila na Jezerskem. Kot berem po drugih spletnih straneh, je Jezersko letos še posebej priljubljeno, saj tam vladajo dobre razmere :) Tudi led še stoji, zato sva jo mahnila v Vikijevo svečo.

Spodnja raztežaja sta bila kar precej trda; zlasti v prvem so se delali pošteni krožniki, led pa je bil, visokim temperaturam navkljub, suh. Zanimivo je bilo, da si tudi z obstoječimi luknjami nisva mogla dosti pomagati, saj so se povečini naredili pač novi krožniki. Tisti novi "miks" desno od same sveče zadnjega raztežaja pa je bila ideja, ki je hitro izpuhtela. Prek zavesce je voda dobesedno lila, kar pri +5°C niti ni nič čudnega. Tako sva pač zlezla klasično svečo, ki se zaenkrat še kar dobro drži.

Če zima še poslednjič letos ne udari, se bojim, da se bo v našo deželo - tudi v gorah, kaj kmalu naselila pomlad.

Nekaj fotk za pokušino pa prilagam spodaj:

Arne vezlja štrike...

V svečki ni bilo tako trdo kot v spodnjem delu slapu, je pa zato strmina poskrbela za to, da smo malo razmigali ude.

Premiera filma Powder Hunters (Lovci na pršič)

Čas tako hitro beži, da človeku od tega lahko kar malo slabo postane od časa do časa. Če dobro pomislim sem bil ravnokar še najstnik, pa gimnazija pa te reči, zdaj pa že kar kao odrasel.. ajajaj. Včeraj, ko sem na hitro spet malo pospravljal svojo "video garažo" sem mimogrede našel še tale posnetek uvodnih minut premiere filma Lovci na pršič (Powder Hunters), ki je pred dvema letoma, natančneje v ponedeljek 27. marca 2006, razprodal Linhartovo dvorano. Z ozirom na to, da so bili to naši popolni začetki kao resnejše "filmske produkcije", mi oni dan še danes res veliko pomeni, zlasti zato, ker vem, da smo vse "dosegli" zgolj z lastnim vloženim trudom in smo temu posvetili predvsem veliko veliko časa.

Bila pa je to tudi zanimiva izkušnja tako v dobrem kot v slabem. V slabem misilm predvsem na že pregovorno slovensko nevoščljivost, ki je bila tik pred premiero na vrhunci, dejstvo, ko pa smo poleg tega razprodali še dvorano, je nekaterim dvignilo lonec. Pa sem potem kasneje, še tudi dobro leto po premieri, slišal takšne in drugačne pripombe na to in ono, v katere pa se niti ne bi spuščal. Vesel sem bil le, da so bile bolj ali manj osamljene, in da je premiera filma Kraljestvo oblakov tri mesece pozneje znova zapolnila dvorano.

Upam in želim si, da bo tako tudi v prihodnje. Pa da bi že z naslednjima dvema filmoma - Ice Hunters in (naslova še ne vem), ki ga bomo posneli na letošnji poletni odpravi v slabo raziskane kraje, znova lahko prikazali lepote teh krajev in to kar tam počnemo. Na naš - sproščen način. Ta dva filma, vsekakor pa ta "odpravarski" bo končno tudi v celoti posnet in zmontiran v full-res 1920*1080 HD formatu z novo kamero :):) Zdaj ga pa bodi dovolj reklame za naše filme, hehe.

Slabo minuto mojega dolgočasnega uvodnega čvekanja na dan premiere Lovcev na pršič si lahko pogledate tukaj: [youtube=http://www.youtube.com/watch?v=e2DATd0Lip4&rel=1]

Napovednik filma, ki bo najbrž kmalu objavljen tudi v svoji celoti, pa tukaj: [youtube=http://www.youtube.com/watch?v=rMYK55o4XZg&rel=1]

Prvenstvena smer v sredo?

Evo, v sredo se obeta prvenstvena smer. Končno :) Naslednja, ki bo pa zelo trd oreh, pa v soboto. Če se le ne bo segrelo na pomladnih 20°C kot trenutno kaže... Danes sem skočil iz pisarne po en CD in v kratkih rokavih me ni zeblo niti malo. Neverjetno toplo je bilo. V hribih pa berem, da je mrzlo kot satan. Letošnja zima ga biksa, jaz samo še prosim, da zdrži teh nekaj prvenstvenih, en obisk Chamonixa pa smučanje v Dolomitih, potem se bom pa vsaj malenkost bolj zadovoljen sprijaznil s tem, da zima neizbežno končuje svoj ledeni (letos mlačni) pohod v Sloveniji in Evropi.