Odpravili smo se v lepše zasnežene kraje nad Mallnitz, kjer smo uživali v razmerah, ki so presegle naša pričakovanja. Napoved vetra in količin snega sta bili namreč znanitelj povprečnega dne na snegu…
Močan veter je sneg prinesel z druge strani in poskrbel za kar nekaj krikov veselja.
Tako pa smo nenadejano izjemno dobro razmigali! Presmučali smo sedem vertikalnih kilometrov prvovrstnega pršiča, katerega količina se je močno spreminjala. Vse od t.i. goltavca na zatišnih legah, kamor ga je izdatno odlagal veter in v katerem se ob primerni hitrosti naješ snežnih kristalov do sitega, pa do mlinarja, ki je le na rahlo, s kakšnimi 10 centimetri prekril trdo razdrapano podlago. Slednji je najbolj zoprn, ker te dodobra pretrese, včasih tudi popolnoma razbije, ko nič hudega sluteč priletiš v minsko polje in se kot med mlinskimi kamni ogibaš popolni polomiiji.
“There are no friends on powder day”
Pregovora verjetno ni potrebno prevajati, a je njegova sporočilnost v vsakem primeru zelo nedvoumna. V bistvu se v času sončnih dni zalitih s pršičem prelevimo v prave male nesramneže. S kančkom sramu priznam, da tudi sam uporabljam neprimerne izraze za ostale ljubitelje opojnih belih strmin posutih s svežim snegom, ki si želijo samo tega, kar vsi - čimveč smučati po pršiču :)
130 let tradicije
Zaključen projekt rekonstrukcije najstarejšega hotela v Bohinju, ki ga je davnega leta 1890 postavil Janez Markeš, uspešen gospodarstvenik in lesni trgovec …
Razgledi in razmere ob katerih vztrepeta srce.
Ko je že kazalo, da si bomo šli ogledat senčno stran gora, je vreme začelo protestirati. Oblačnost in vse močnejši sunki vetra sta nas prepričala v to, da ostanemo na južnih pobočjih gore in raziščemo še preostala neporisana snežna prostranstva.
“S kančkom sramu priznam, da tudi sam kdja uporabljam neprimerne izraze za ostale ljubitelje opojnih belih strmin posutih s svežim snegom.”
Ker me pozebla konica nosu izpred nekaj tednov še vedno ni spustila iz krempljev, sem moral ves čas paziti, da se mi stanje ne poslabša. Precej zoprna bolečina, ki me je vsakokrat opomnila, da je moj nos “blizu podhladitvi”. Smučanja z masko ne maram, a se mu tokrat ni dalo izogniti. Učinek vetra, pršečega snega v obraz in hitrost smučanja vse pripomorejo k temu, da nos še prej zazmrzne.
Plavanje v svežem snegu visoko nad Mallnitzem.
“Čudovit dan, ki je s svežim snegom in odsotnostjo stresa poskrbel za sladke spomine... ”
@anzecokl instagram
Leto 2023 mi bo v spominu ostalo (žal tudi ali pa predvsem) po nesreči in poškodbah ter posledični začasni delni ohromljenosti, ki me je prikovala v posteljo in pozneje v (pre)počasnem tempu ponovnega učenja hoje na Soči nazaj “v življenje” kot ga poznam. Vnovičen opomnik kako samoumevno se nam zdi zdravje, ko smo zdravi… Neizmerno hvaležen vsem vpletenim, ki so mi pomagali “vstati” in se iz plazilca vnovič vzravnati in migati se tako po (pre)dolgem času spet oglašam.