Letošnja zima se je ponekod že dodobra primajala izza vogala. Na Vršiču je danes v mešanici dežja in snega vsekakor naznanila svoj prihod in na prelazu že pustila 35 cm snega.
Brand: Lenovo / Apple Produced: 2008 / 2009 RAM: 3 GB / 8 GB Processor: ULV 1.2 GHz / 2.53 GHz SSD: Samsung 64 GB / Intel X-25 160 GB Screen: 1440 x 900 px (matt) / 1280 x 800 px (glossy) OS: Win 7 RC 7600 / OS X Snow Leopard Weight: 1.32 kg / 2.09 kg
Tehnične karakteristike ne povedo dovolj, zato naj navržem samo nekaj bistvenih opažanj.
Kot eden največjih zagovornikov ThinkPada (ne PCja v osnovi) sem še vedno začuden, da sem se odločil za dokončno selitev na Maca. Ampak po nekaj tednih uporabe mi resnično ni žal.
Najtežje sem se sicer odrekel legendarnemu ščegetavčku - zaščitnemu znaku IBMa (danes Lenovo). Tisti mali rdeči bunkici, ki se ji reče TrackPad. A sem bil tudi tu prijetno presenečen nad uporabnostjo multitouch -pada na Appleu.
O samih performansah v smislu hitrosti sploh nima smisla govoriti. Mac je svetlobno hiter, zagon v 11 sekundah iz nule, računalnik z odprtimi vsaj 5imi programi (firefox, photoshop, bridge, illustrator, adium in še kaj) se ugasne v pičlih 2 sekundah. Zbujanje iz stand-byja je fenomenalno, računalnik se zbudi v celoti s pojavnim oknom za geslo še preden je ekran do konca dvignjen. Ko vtipkam 11 mestno geslo in stisnem enter pa je vzpostavljena že tudi povezava z brezžičnim internetom.
[gallery order="DESC" columns="2"]
Prav veliko ne bom nakladal, ker nimam časa niti idej, kje bi vlekel kakšne vzporednice. Morda samo kot "business" user povem še to, da je Mac vsaj meni v vsem razen eni stvari boljše nadomestilo kot PC. Problematična je samo Halcom-ova E-banka oziroma ProKlik. Ker pri Halcomu nudijo celotno podporo še vedno samo na Internet Explorerju, je polna uporabnost programa WEB ProKlika na Macu ta trenutek še nemogoča.... Resen problem, ki pa se ga da obiti s preprosim remote desktop connectionom in nekaj dodatnimi SSL in SSH in HTTPS in ne-vem-še-kakšnimi protokoli ter VPN tuneli.
Tudi problem odsotnosti HSDPA vgrajenega modema sem rešil. Ker dejansko HSDPA uporabljam dnevno, mi je to predstavljalo problem, dokler še v času posedovanja ThinkPada nisem odkril najbolj kul možnega programčka Joiku HotSpot. Ko se Wlan capable Nokia spremeni v pravo wireless internet dostopno točko z enkripcijo in vsem kar spada zraven. Vključno s HSDPA hitrostjo surfanja po internetu. Baterije sicer požre na telefonu v 3 urah, ampak jaz HSDPA rabim le za dnevno rabo v avtomobilu na vožnji v službo in nazaj.
V mojih očeh je torej Mac zmagovalec in odločitev za menjavo je bila več kot pravilna.
Soočenje z eno največjih zvezd Balkana - Svetlano Ceco Ražnatović v hotelu v prečudovitem Bohinju, je minilo brez večjih presenečenj. Z izjemo najbolj očitnih in tudi meni - glasbenemu laiku - najbolj očitnih atributov, je bil prvi vtis zvezdniški.
Obkrožena z visokoraslimi varnostniki z mrkimi pogledi, pobritimi glavami in širokimi rameni, je (ob njih) v svojem belem kožuščku še bolj izstopala, in kot princesa vstopila v hotel.
Od tu dalje priznam, da sem si jo predstavljal precej drugače. Na splošno sem ugotovil, da nam mediji in zlasti rumeni tisk ustvarjajo zaigrane in umetne predstave o zvezdnikih ali VIP osebah. O njihovih zahtevah in željah, muhah in kapricah. Kar se tiče Cece zaradi očitnih razlogov in povezanosti z njenim obiskom ne morem govoriti o ostalih podrobnostih snidenja, vsekakor pa lahko rečem, da je Ceca povsem normalna in prijetna dama. In kolikor jaz vem, vsaj kar se nas tiče, brez raznoraznih absurdnih zahtev, kakršne si izmišljujejo in napihujejo mediji.
Še več - mnogi filmi, kjer igralci igrajo slavne osebnosti, to prikažejo z nekim zanosom in občutkom večvrednosti. Pogosto ne rečejo hvala, često ne pozdravljajo "navadnih" ljudi. Tudi tukaj je predstava večine ljudi zmanipulirana s strani medijev in povsem napačna.
Pravzaprav ugotavljam, da sploh ne smem več ničesar napisati :) Zapis je zato bolj boren. Edino kar pa mi osebno ni razumljivo, je pravi razlog za tako številčno zasedbo varnostnikov. Je to teatralni vložek ali nujno zlo velike slave in zvezdniškega življenja?
Ceca je faca! Zdaj grem na YouTube, da slišim še njeno petje ...
Po 3 letih snemanj, več kot 100.000 fotografijah fotografa Matevža Lenarčiča, sodelovanju 19 strokovnih avtorjev iz 8 držav, je letos izšla velika monografija o Alpah, ALPE – KOT JIH VIDIJO PTICE! Vljudno Vas vabimo na predstavitev monografije Alpe - kot jih vidijo ptice, v ponedeljek, 26. oktobra 2009, ob 19. uri v novem Bohinj Park EKO Hotelu v Bohinjski Bistrici - alpski oazi na pragu Triglavskega narodnega parka.
Z nami bodo fotograf Matevž Lenarčič, avtor Janez Bizjak, urednik Vojko Strahovnik in član uredniškega odbora Marko Lenarčič.
Mojster Samo (podobno kot gasilec Samo :) je danes pohajkoval po Bohinju. Vmes je s svojim trotlfotlcem naredil tudi nekaj svežih fotografij mojega drugega doma ...
V tej "jesenski" seriji je pripravil kup noro dobrih fotografij, ki jih spimpam, pošejpam in ob priliki objavim tudi tukaj, sicer pa vabljeni k ogledu fotogalerije.
Okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Radovljici mag. Barbara Nastran je v zadevi o prekršku proti obdolženemu ANŽETU ČOKLU zaradi prekrška na podlagi obdolžilnega predloga PP Kranj z dne 29.11.2008, dne 8.10.2009 razsodila:
JE ODGOVOREN,
ker je na avtocesti, kjer je hitrost omejena s postavljanim prometnim znakom 80 km/h, le-to prekoračil za več kot 50 km/h, s tem, da je
dne 19.12.2008 ob 01:40 vozil osebni avto, po avtocesti št. A2 iz smeri Radovljice proti Podtaboru, kjer je hitrost omejena na 80 km/, vozil s hitrostjo 244 km/h,
s čimer je storil prekršek po 10E. odst. 32. čl. ZVCP-1.
:::
Pike so mi kar samovoljno dodelili, na izbiro imam samo dvoje - plačam ali grem v zapor? :) Če priznam me zapor malo mika, ker vprašanje, če bom še kdaj imel priliko iti na brezplačen dopust.
Martin Čokl - Tine, moj dedek - je včeraj praznoval svoj 102. rojstni dan. Že za njegovo stoletnico sem navdušeno pisal o njegovem zdravstvenem stanju, zdaj pa lahko k sreči vse skupaj samo obnovim! Dedek je še vedno čil in zdrav, edina ovira so malce obrabljeni hrustanci v nogah, ki mu onemogočajo dolge popoldanske sprehode brez pomoči bergel. Redno se namreč sprehaja še vedno. Bolj navdušujoč kot njegov zunanji videz, ki sicer prej kot na 102-letnika spominja na dobro ohranjenega 80 let starega gospoda, pa je njegov um. Profesor v pokoju je namreč še kako brihten. Dolgo je že sicer odkar sva nazadnje igrala šah, ampak vem, da mu še vedno nisem kos. Prav poseben dar pa ima tudi za pisanje.
Med iskanjem podatka o najstarejšem Slovencu sem naletel na številko 105. Prepričan sem, da je deda na zelo dobri poti, da doseže izjemno visoko starost. In tako je za svoj 102. rojstni dan, kot je sedaj že navada, na svojem praznovanju deklamiral pesmico, ki jo je sam sestavil. Deklamiral pa jo je v stilu - stoje, brez bergel in brez očal. Deda je car.
Pesem ob 102. rojstnem dnevu
Lepa stara je navada, ki proslavi vsaki spada, Da ne kdo pri mizi vstane in pozdravi goste zbrane, če pa Jezik mu še teče, tudi kako modro reče.
Tokrat jaz stojim pred vami, imam pač največ let med vami glava je nasvetov polna, vam podati jih je voljna.
Da čim lepše bi živeli, slabo delat ne bi smeli, zdravje prvi cilj vam bodi, k njemu pamet naj vas vodi.
V jedi se nazaj držite, mastne hrane se ognite, da vam trebuh ne bo zrasel in vas stiskal bo v pasu.
Tudi pitje zmerno bodi, preveč alkohola škodi. Do dva deci dosti bodi, žejo prepustite vodi!
Tudi peš čimveč hodite, avto pa doma pustite, da bo noga vas še nesla, ko se roka bo že tresla.
Časopis skrbno berite, le politiko preskočite, da vas jeza ne popade, časopis na tla pa pade!
Če boli vsaj malo potrpite, ne pa od strahu norite! Hipohonder je pokora, in za svojce prava mora.
Vaš denar pa dobro skrijte, Skrivališče pa zaprite! Evri čudno moč imajo, Ker naenkrat vam zbezljajo. Manko v kasi naredijo in dolgove vam pustijo.
Če počitka si želite, v Bistrico se zapeljite! Lep hotel nam tam je zrasel, Boljšga zlepa ne bi našel.
Rojstni dan moj zdaj slavimo, mnogo jih je šlo že mimo. Za voščila srčna hvala.
Da bi želja obvetljala, naj me starost ne upogne, in vse slabo se mi ogne.
Zdaj pa prosim odpustite. Če seveda še ne spite, Da sem pridigo vam čital. Vas z nasveti zoprnimi pital.
Martin Čokl, 102. rojstni dan, 12. oktober 2009
Po skoraj šestih letih monotone akcije sem v trenutku šibkosti podlegel skušnjavi. Zaprisežen eni sami in zaslepljen sam s seboj, sem naposled dahnil usodni konec in se zatipkal v nove vode ... prenosne! V tem času sem zamenjal modelov ThinkPadov, programsko preizkusil vse možno, kar se preizkusiti da, poslednjo PC krono pa je nosil legendarni ThinkPad X300. Narava (službenega) dela se je sicer še borila vprid PCja in vztrajala, a izgubila boj v bitki interesov in tehtanja PC vs MAC. Pred letom sem za spravljanje svojega hobija k življenju, to je montažo filmov, kupil svoj prvi Mac. Izredno zadovoljen predvsem s programom za montažo sem počasi začel na tehtnico polagati tudi službeno delo. In ko sem pred kratkim izvedel, da je padla še zadnja ovira - to je Halcom ProKlik - in da je mogoče službena plačila izvajati tudi na Macu - sem pogrnil na celi črti.
ThinkPad X300 je zamenjal težji, a uporabnejši MacBook 13,3" s trenutno najhitrejšim dobavljivim procesorjem 2,53 GHz, 8 GB RAMa ter - še čakam pošiljko - Intelov masterpiece X-25 160 GB SSD. Zverinsko hitra mašina me bo tako še manj ovirala pri toku misli in udejanjanjem le-teh. Tisti, ki me ne poznajo in ne vedo kako hitroprst sem za računalnikom, si najbrž mislijo, da sem ubrisan. Ampak čisto brez heca - meni so res vsi računalniki prepočasni!
Računalnik je takorekoč vse kar sem. Ali bolje rečeno - brez računalnika ne bi uspel ustvariti, kar sem. Nič čudnega, da mu zato posvečam toliko pozornosti (in prihrankov). Na računalniku pišem blog, na njem snujem poslovne ideje, rišem organigrame, gledam gradbene načrte, oblikujem to in ono, obdelujem fotografije, plačujem račune, pišem članke, urejam spletne strani, planiram investicije in delam analize, montiram filme, delam animacije, sanjarim o novih destinacijah za odprave, uporabljam google earth, poslušam glasbo (ok, to redko), ostajam v stikih s prijatelji preko velikih luž Atlantika in Tihega ocena, pogledam kakšen film in - pišem in odgovarjam na e-pošto ter vse drugo kar si človek sploh lahko zamisli. V končni fazi z njim upravljam tudi s celotno pametno zgradbo hotela Bohinj Park! Računalnik je torej zame povsem nepogrešljivo orodje!
Jasno - so tudi slabe reči. Na primer delna zasvojenost, da mora biti na računalniku vse tip-top. Namizje urejeno! Več kot tri, morda 4 zmazki v obliki ikonc so že škandal in znak neorganiziranosti. Vse ima svoje mesto, natančno razdelano po tematiki in poglavjih. Malo mi sicer tukaj daje potuha nenehnega indeksiranja in svetlobne hitrosti SSDja, kjer s Spotlightom (iskalnik v Mac OS X) najdeš vse v trenutku, a vendar mora vsaka datoteka in mapa slej ko prej končati na svojem mestu. Vnaprej razdelana podatkovna hierarhija mi tako omogoča,da že več let zapored vse kar iščem oziroma potrebujem, pa četudi gre za več let staro datoteko, najdem takoj. Kljub velikanskemu številu različnih tipov datotek za različne stvari. Nekaj za Freeapproved, nekaj za službo, drugo za osebno rabo in tretje in četrto in peto ...
In kaj me najbolj moti? Predvsem dvoje: "velika" teža za tako majhen računalnik in glossy zaslon, ki je v sončnem vremenu ali v steklenih prostorih povsem neuporaben! Pa dejstvo, da računalnik nima niti integriranega HSDPA modema. Kdo pravi, da je brezžični internet že povsod?
[googlemaps http://maps.google.com/maps/ms?ie=UTF8&hl=sl&msa=0&msid=115438305559948667772.000474f700b970d85ebb2&ll=44.087585,4.921875&spn=159.954853,316.40625&t=h&z=1&output=embed&w=450&h=450] Pred časom sem začel na zemljevidu označevati kraje, ki sem jih obiskal. Označeval sem tiste, v katerih sem vsaj enkrat prespal, v državah, kjer se zadržujem pogosteje, pa sem označil tudi kakšen kraj, ki ni glavno mesto ... Kup označb še manjka, ampak se bo čez čas (ko utegnem) nabrala zanimiva zbirka, ob vsaki točki pa bo pripis - najbolj močan vtis obiska!
Pravtako sem se ob pogledu na zemljevid zgrozil nad velikimi luknjami, celotnimi področji, ki so zame še povsem nepoznani. Potrebnih bo še nekaj dolgih poletov z letalom in zanimivh dni potovanj preden bom na primer "raziskal" ZDA, pa severno Azijo in seveda daljni vzhod... Še bo treba migat!
Freeapproved vabi v začetni tečaj športnega plezanja, ki se prične z uvodnim sestankom v četrtek, 15. oktobra ob 19. uri v Kavarni Sputnik (za BS Petrol, Vič). Več o programu in tečaju si lahko preberete tukaj! Vabljeni!
