V njeni vsako leto boljši vsebini in izvedbi se mi je letos končno uspelo udeležiti fotografske delavnice, ki jo organizira najboljši slovenski športni fotograf - vselej inovativni Samo Vidic z Bleda. Fotografske delavnice, ki so se strukturirano odvijale kar štiri dni, so se prikladno dogajale v Bohinj Park EKO Hotelu in v okolici Bohinja ter na motokros progi ob letališču Brnik.

Ker sem fotografski in snemalski samouk, je bila to zame prva fotografska delavnica nasploh. Z izjemo naravne svetlobe in občasne uporabe odbojnikov, doslej nisem uporabljal daljinsko proženih bliskavic in podobnih pripomočkov. V glavnem seveda zato, ker se večina mojih fotografskih in snemalskih podvigov odvija v vertikali, do kamor se v glavnem pride peš in na lasten štirinožni pogon in ni niti možnosti niti potrebe po uporabi omenjenih pripomočkov.

Ponesrečen trenutek, ko sem na sprožilec pritisnil ob nepravem času, sem ujel dvig uteži med zobmi in se pohecal in naredil oglas za zdrave in močne zobeke in CrossFit.

Toda širjenje obzorij in nova znanja so vselej koristna reč. Če jih imaš priliko pridobivati z mentorji kalibra Samo Vidic, pa je to sploh povsem druga pesem. Poleg Samota so na delavnici svoje izkušnje in znanje delili tudi ostali odlični fotografi: Bor Dobrin, Vladimir Rys, Marcel Laemmerhirt ter Aleš Bravničar.

Ena reč je brati knjige, priročnike in forume, druga pa ko imaš pred sabo določeno sceno, konkretno nalogo, nastopajočega modela in seveda vse kar zraven sodi v realnosti... Če izpostavim le tropski naliv, ko nas je v Bohinjski Bistrici med fotografiranjem kolesarjev napralo do kosti, ko je s flešov voda tekla kot iz steklenic in je v ruzakih plavalo listje, trava in ostale sestavine gozda in blatnih tal - potem si človek zlahka predstavlja, da gre na fotografskih delavnicah Sama Vidica povsem zares. Biti omejen z vsem naštetim ter poleg tega še časom, je vse prej kot mačji kašelj in je pravo nasprotje na primer samostojnem ustvarjanju ob sončnem zahodu vrh gore. Zelo hitro si torej postavljen v čevlje fotografa, ki si s fotografiranjem služi kruh in vsem kar paše zraven: časovne omejitve, vremenske neprilike, zahtevni naročniki ipd.

Tako rekoč vsak dan sem prišel do novih spoznanj in izkušenj. Najbolj so mi bile všeč konkretne delavnice s fotografiranjem, ko smo s svojo opremo ustvarjali pod budnim očesom zgoraj omenjenih, nič manj zanimiva pa so bila tudi predavanja. Podzavestno sicer že veš ali si vsaj misliš kaj vse je potrebno, da se približaš nivoju profijev, ko pa to slišiš od njih samih je občudovanje njihovega dela in truda še toliko večje. Prednost delavnic kakršne so Samotove, kjer dejansko fotografiraš in ustvarjaš, vidim predvsem v tem, da ne ubijejo kreative, saj sam s svojo opremo delaš kar bi sicer, pri tem pa te usmerjeno vodi, svetuje in popravlja mentor, ob koncu dneva pa jih izbereš maksimalno 5 in te gredo v nadaljnje konstruktivno komentiranje...

Fotografske delavnice Sama Vidica ali Samo Vidic Photography Workshop 2014 je bil zame osebno najboljše vložen čas za izobraževanje in odpiranje novih obzorij na področju fotografije. Stotine strani knjig, priročnikov in druge literature namreč ne more nadomestiti več dni v stiku z najboljšimi fotografi, njihovim pristopom ter odnosom do dela ter seveda neštetih izkušenj, ki so si jih nabirali širom sveta v neštetih situacijah.

Zatorej za zaključek dodam še iskreno zahvalo Samo Vidicu in vsem ostalim fotografom za predanost in nasvete, ki so jih bili delili z nami v času trajanja delavnic. In nenazadnje za iskren človeški odnos, ki je med udeleženci vzbujal domačnost in vzpodbujal kreativnost. Želim si, da bodo tudi prihodnje delavnice na domačih tleh, in da bom(o) lahko znanje velikih mojstrov občudovali že kmalu.

V nadaljevanju pa še nekaj fotografij, ki sem jih naredil v teh dneh...