Vremenska napoved je tokrat držala. Napovedana je bila inverzija in čeprav se ni zdela prav nič mogoča, se je "zgodila". Takšne sicer ne pomnnim. Okrog 06:30 ko sva z Arnetom v trdi temi prispevla v Tamar, sta  termometer v avtu in tisti v koči kazala kar -14,5°C. "Super bo," sva si rekla - dokler nisva prišla do pod slapov. Povsod je teklo, žuborelo in veselo rezalo slapove. Za silo so sicer narejeni Nad votlino, desni in centralni, ampak noben ni pretirano hvale vreden. Inverzija je bila neznanska, saj je pod slapovi, kvečjemu 50 višinskih metrov nad kočo, bilo +0°C ! Više gori pa še več! Tamar - slap Nad votlino 003.JPG

V planu sva imela splezati slap Nad votlino in zatem še enega - pač desnega ali centralnega. Nad votlino je bil ob izdatnih količinah vode sorazmerno v redu, čeprav je bil že pošteno spodjeden. Topla voda, ki je pritekala od zgoraj, je pač naredila svoje... Arne je odlično odtelovadil po donečem ledu, mene pa je čakal veslanju podoben šport v naslednjem raztežaju. Namesto sprehoda do vrha (do spusta po vrvi) sem kot žaba skakal iz ene ledne gobe na drugo, posebej pa mi je v spominu ostal neprijeten razkorak, kjer mi je med nogami drla voda, na levo in desno pa sem stal v slabem ledu. Še zadnji 20 vodeno-ledenih metrov pa sva bila pri vrhu.

Spustila sva se po vrvi, dodala še en nov prusik s kovinskim uhanom za lažje vlečenje vrvi za seboj (ker gre pač za zelo frekventen spust), potem pa jo ucvrla do ruzakov.

Kmalu sva spoznala, da z naslednjimi slapovi ne bo nič. Čeprav je voda najbrž podobno močno tekla, pa je bila poleg tega še neznanska gneča raznoraznih ledu željnih. K sreči so bili vsi bolj lenobni in sva vsaj en slap plezala v miru in tišini. Na povratku sem namreč naštel kakšnih 25-glavo množico - nekateri pod centralnim in drugi pod desnim slapom. Pa še na poti sva srečala nove prišleke!

Da pa je ne bi ucvrla že kar v megleno in turobno Ljubljano, sva odhlačala še pod smer TrDo. Sam dostop je bil v bistvu že taka zelo lahka kombinirana smer. Gre namreč za slabo skalo kot v peskokopu, le da je pesek zmrnjen, na vsakem koraku pa je še led. Više kot sva šla, več je bilo ledu - vse dokler nisva prišla do pod smeri.... V smeri je led tanek, v prvem raztežaju ledu sploh ni. Kot kaže temperature niso prizanesle niti tej - vselej senčni smeri.

Upajmo torej na kakšen resnejši mraz in pravo zimo! Vse slabše kaže...

[gallery=10]

Comment