Danes sem v svet poslal naš prvi daljši film in prvi smučarski film - Lovci na pršič! Vesel bom kakšnega vašega komentarja oziroma ocene v spodnji anketi...
[vimeo vimeo=http://www.vimeo.com/2444750]
Spletna anketa:
[polldaddy poll=1171364]
Danes sem v svet poslal naš prvi daljši film in prvi smučarski film - Lovci na pršič! Vesel bom kakšnega vašega komentarja oziroma ocene v spodnji anketi...
[vimeo vimeo=http://www.vimeo.com/2444750]
Spletna anketa:
[polldaddy poll=1171364]
Včeraj sem vsakodnevne potrebščine kot so mleko, kruh, jogurti, nesquick kugle za v mleko, čokolešnik, nutella blazinice za v mleko, bajadere in druge nebodisigatrebe življenjsko pomembna hranila. Kupoval sem v Maxiju in zaradi neverjetne gneče že skoraj obupal, ko sem zapazil štiri samopostrežne blagajne. Nazadnje sem se z njimi igral v Torontu v Kanadi in razmišljal kako to v Sloveniji nikoli ne bo šlo. Pa se je zgodilo, da sem leto po obisku Kanade bral, da so testno to namestili v neki trgovini v vzhodnem delu Ljubljane in da kako so v enem tednu zabeželili neverjetno število kraj. Pa sistem ukinili.
Tu v centru v Maxiju pa očitno sistem deluje v redu, razlog sta najbrž dva pozorna varnostnika in še en prijazen mlad mož, ki neukim ljudem pomaga upravljati z avtomati. Sistem je zasnovan tako, da prebere črtno kodo, izpiše in izgovori ceno, izdelek pa ima na črtni kodi zapisano tudi težo z neko določeno toleranco in šele ko se ga položi v vrečo z nakupljenimi/odčitanimi izdelki, lahko zavedemo nov izdelek. Meni je sistem všeč in sem bil navdušen. Tudi zato, ker se ga vsi starejši občani, ki navadno povzročajo zastoje na blagajnah, bojijo in še vedno ostajajo na navadnih blagajnah.
Na teh samopostrežnih avtomatih pa je neverjetno mirno in tiho - samo ti in računalniški glas, ki ti teži koliko si zapravil. Ljubko.
Kot kaže ekipa YouTuba bere moj blog. Samo dva dni po tem, ko sem objavil, da me blazno moti tisti search box, so ga spremenili tako, da se pojavi samo na "mouse-over". Zdaj moram pa hitro razmisliti, dokler so še razpoloženi za branje, da še kaj potarnam in predlagam :)
Za vsake spremembe je navadno nek povod zadaj ... no in tudi tokrat je bil upgrade YouTuba povezan s tem, da bo odslej še bolje tržil svoj monopolni in gigantski sistem za prikazovanje videjev uporabnikom. Tako kot me je razveselila visoka kvaliteta predvajanja in večji format me je sedaj enako ali še bolj močno zmotila novost, da se na vseh "embedanih" filmčkih prikazuje preklemanski "search box" za po Youtubu. Grrr.
Upam, da se ga bo dalo nekje med skrivnimi nastavitvami izključiti.
To vprašanje se mi zadnje dni po objavi napovednika novega filma vse bolj pogosto pojavlja v mojem e-poštnem nabiralniku. To me sprašujejo tako mlajši, manj izkušeni, kot tudi kakšni prav prekaljeni starejši snemalni mački. Zanimivo mi je, da je to vprašanje točno takšno, kot sem ga imel tudi sam pred leti in sem ga zastavil marsikateremu, katerega video/film dela sem pogledal. Razlog? Firbčen sem bil kako zaboga so lahko posnetki tako ostri, takšne lepe barve in vse je nekako pasalo skupaj.
Minilo je mnogo let in veliko izkušenj, tudi recimo temu pol-profesionalnih, da sem prišel do spoznanja, da dejansko ni vse v kameri. Niti ne vse, tudi veliko ne! Bolj gre za to kako se z določeno kamero snema, kaj se snema, kakšna je celotna produkcija in zlasti postprodukcija. To še bolj drži za vse kar se tiče korekcije barv, raznih filmskih efektov in drugega.
Ker se na primer vzhajajoče lune z ostrim gorskim grebenom ne da posneti drugače kot tako, da si zunaj v mrazu, na pravi lokaciji, ob pravem trenutku in da poleg vsega ustreza še vreme, je toliko manj pomembno s kakšno kamero se to snema, ker četudi imaš -nevemkakšnohudokamero- se takih reči brez prej naštetega tako ali tako ne da ujeti na "trak" (beri: digitalni zapis).
In to spoznanje, če temu lahko tako rečem, resnično dojemam šele s svojimi zadnjimi projekti, saj snemamo različne reči z različnimi kamerami. Še zlasti to opazim večkrat opazim po odzivu gledalcev, ko se mi kdo oglasi, da je na YouTubu videl to in to in da s čim smo snemali. Pa je dobro zmontiran in encodiran filmček posnet s kamero za 800 EUR marsikoga prepričal bolj kot tisti posnet s kamero za 10.000 EUR.
In tako še odgovor na nagradno vprašanje - zadnji film smo snemali v polnem HD formatu 1920x1080 (Sony) in druga kamera v AVCHD 1440x1080 (Sony) formatu. Posnetki z obeh kamer so vidni v zadnjem napovedniku filma Špaltna Ekspres.
Danes sem dobil izvide pregleda za ZVD. V bistvu bi moral tja že pred letom dni, a sem to izpustil. Pa sem šel zdaj. Pregledali so pač vse kar je bilo potrebno in mi vzeli kri ter dali urin na analizo.
Danes sem se pa od smeha kar zjokal. Malo zato, ker je nasvet zdravnika prav bizaren, malo pa zato, ker je to dejansko napisal zdravnik. Pa nimam nič proti zdravnikom, jasno da ne (mami ne biti huda) ampak stavek na dopisu z izvidi se zaključi z:
"Svetujemo redno rekreacijo!"
Kot da bi cele dneve in noči posedal doma pred televizorjem in se basal s čipsom, gledal TV in žulil pir. Neverjetno. Res zelo moder nasvet :)
Danes ob 17:35 lahko slišite nekaj izjav na RadiuSI international v vezi našega novega filma Špaltna Ekspres.
[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=_AZORi4NAyg&fmt=18]
Premiera filma v torek, 3. Marca 2009, ob 19. uri v Cankarjevem domu.
Julija 2008 se je osem članov ekipe Freeapproved – Anže Čokl, Arne Jeglič, Tadej Oražem, Jaka Ortar, Janez Rutar, Jani Skrinjar, Bor Šumrada in Boštjan Virc - odpravilo v slabo raziskan predel gorovja Kokšal Too na meji med Kirgizistanom in Kitajsko.
Med 24-dnevnim obiskom te centralnoazijske nomadske dežele, so prijatelji preplezali večje število novih smeri, osvojili nekaj deviških vrhov in z njih opravili težke alpinistične smučarske spuste.
Dokumentarni film prikazuje potovanje iz glavnega mesta Biškek na severu, do juga države Kirgizistan, včasih del sovjetske zveze, vse do vojaško nadzorovanega gorskega mejnega pasu s Kitajsko. Prav v gorah Nebeškega gorovja (Kokšal Too) se odvija večina filma te unikatne in nepozabne avanture. Film prikazuje tako zmagoslavje in srečo ob uspešnih alpinističnih vzponih in spustih, kot tudi zaskrbljenost, osamljenost in obup v kritičnih trenutkih ob nesreči udeleženca odprave, stotine kilometrov stran od civilizacije.
Kamera in režija: Anže Čokl Koncept in montaža: Boštjan Virc Druga kamera: Tadej Oražem in člani odprave Produkcija: Freeapproved Adventure Film Productions
Format: Full HD, 1920 x 1080, 25P
Premiera filma v torek, 3. Marca 2009, ob 19. uri v Cankarjevem domu.
In to mislim dobesedno! Poglejte koliko snega! Jihaaa! V hribih je nametalo 150 cm snega, kar pomeni, da bodo letošnje zimske norije v gorah čista poezija! Da le ne bi prišla kakšna pretirana otoplitev in uničila te vrhunske zimske idile, ki se nam obeta.
Ta trenutek se na YouTube nalaga naša najnovejša filmska stvaritev - novi dokumentarec, ki smo ga snemali na letošnji odpravi v neraziskanem področju kirgizistanških gora Kokšal Too. Še procesira se v ta boljšo kvaliteto in že bo nared za objavo... KOMAJ ČAKAM!