Kar malo nerodno je - ampak priznam! Še vedno nisem utegnil peljati preobuti svoje črne škatle na štirih kolesih in tako imam ob sneženju kakršno je bilo včeraj - resne težave. Kar težko verjamem kako velika razlika je dejansko med letnimi in zimskimi pnevmatikami! Upam, da mi danes tekom dneva uspe zapeljati do Brezovice, kjer imam deponirane svoje zimske ježevke, da bom čimpreje lahko spet normalno vozil po cestah...
Pravkar mi na avtu pri Španu vijačijo gor zimske pnevmatike! Juhu! Zimske radosti bodo sedaj varnejše in predsvsem sploh mogoče. Ne bom sicer kot Tadejev gozdarček, ki gre malodane povsod in po vseh terenih v vse strmine, ampak vsaj po ravni zasneženi cesti bom lahko normalno peljal :)
Včerajšnje popoldne smo izkoristili za plezanje v popularnem zaledenelem slapu nad Jezerskim. Sinji slap je kratek in lahek slap, ki zamrzne točno pod Češko kočo. Ko smo se peljali gor je bilo vreme še lepo, a je že takoj, ko je Tadej ugasnil motor, pričel naletavati sneg. Ob zadnjem raztežaju, ko se je tudi že zmračilo, pa se je z neba dobesedno usul sneg! Noro!
Tokrat sem se malo poigral s slow-motion posnetki, ki se mi zdi, da so ob sneženju super lepo uspeli. Za naslednjič mi je iziv, da naredim ob lepi glasbi en cel filmček v slow motion, pa da vidimo kaj to pomeni v praksi. zanimivo mi je bilo tudi to, da se je dejansko dalo posneti kar nekaj kadrov v čisti temi, kjer se je sneženje v soju super duper svetlih čelnih svetilk še bolje videlo...
Filmček, ki je nastal včeraj - pa je tu:
[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=jtldV1YwrY8&fmt=18]
Kar težko se že zadržujem, da že ne objavim napovednika našega novega filma iz Kirgizistana. Narejen je bil v bistvu že pred tednom dni, ampak ker sva z Boštjanom tako prekleto picajzlasta, ga nočeva dati v javno objavo toliko časa, dokler res ni izpiljen. Danes se tako na delovni postaji preko noči renderira in procesira 3 minutni napovednik našega novega dokumentarnega filma, ki smo ga posneli na letošnji odpravi v Kirgizistan. Če bo tokrat vse v redu in bo zadeva primerna za objavo, se že močno veselim, da trailer končno objavim! V ponedeljek bo verjetno že online, potem pa začnemo z distribucijo in snubljenjem za ogled premiere filma v Cankarjevem domu.
Danes smo se Bor, Tadej, Miha in Anže odpravili na prvo ledno turo v zimski sezoni 2008/09. Iz Ljubljane smo odrinili malo po 12:30 in tako zložno prispeli k postaji tovorne žičnice v popoldanskih urah. Plezanje je bilo zabavno, zlasti v zgornjem delu, kjer je bil led dober in plastičen - moker, predvsem pa je za veselje in zabavo poskrbelo močno sneženje in prihajajoča tema. Ravno na sestopu je bilo sneženje najmočnejše in tema popolna.
Ker sva imela oba z Borom ultra hude čelne svetilke, sva se hecala, da sva kot biksenon na avtomobilu. Te "čelke" so res vrhunsko svetle in omogočajo celo snemanje v popolni temi. Meni je to morda včasih še bolj pomembno kot npr. kam stopam :) Zanimivo je tudi to, da s tako močno naglavno svetilko včasih lažje sprejmeš kakšno odločitev, ker dejansko vidiš daleč in veš, če bo prehod mogoč ali ne... Navdušeni nad to poznopopoldansko/nočno avanturo smo se odločili, da bomo oboroženi z biksenonkami še kdaj zahajali v hribe ob tako poznih urah...
Film, ki bo uprabo v praksi tudi prikazal, pa je že v delu.
Pred dnevi smo se odpravili na službeno kosilo v novo gostilno z gruzijsko hrano - Gostilna Zlato Runo. Polni pričakovanja in navdušenja smo stopili v preprosto restavracijo, kjer nenavaden ambient popestri izjemno prijazen možak, ki je obenem stregel, poračunal, točil pijačo in veliko govoril. Najbolj zanimivo je to, da je hrana dejansko dobra - ker je domača. Vse sestavine namreč omenjeni mož v eni osebi kupuje pri slovenskih kmetih. Tako je barva jajc dejansko živorumena, skuta in okus, prav tako mladi sir in podobno.
Najprej smo vsi želeli njoke, a nas je mojster prepričal, da moramo probati Arapačiri Pararičii - ali nekaj takšnega. To je najbolj tipična gruzijska jed in razen tega, da je bila meni osebno preveč slana, kar dobro tudi izgleda. Možakar je potem kar gratis nosil razne ostale domače dobrote in opeval menda izvrstno gruzijsko vino.
Kar ta gostilna nima v finem interierju, izbranem priboru in opremi ter ostalih materialnih rečeh, vse 1000x nadomesti in odtehta nezaigrana in odkrita prijaznost človeka, ki se trudi iz nič nekaj narediti. Poleg tega pa so še cene "ugodne".
Skratka - gostilno toplo toplo priporočam, že zato da spoznate prijaznega možaka in seveda probate tipične gruzijske jedi... v Ljubljani, na Hacquetovi v Župančičevi jami 50 m od Mobitelove stavbe na Vilharjevi.
Že pred dvema tednoma sem ves navdušen plezal in snemal (no tokrat bolj snemal) v Napoleonici z novimi pridobitvami za bolj "filmsko" snemanje. Najbolj všečen je bil seveda žerjav s katerim je nastalo že ob prvem poskusu in brez prakse z njegovim rokovanjem nekaj prav lepih posnetkov... No vsaj meni se zdijo OK. [youtube=http://www.youtube.com/watch?v=7LKhNarEtv4&fmt=18]
Jure Plešec nam je spedenal novo animirano uvodno špico Freeapproved. Hvala! Vesel bom kakšnega komentarja!
[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=zsCbSmLZnfc]
Končno! YouTube je posodobil svoj sistem in sedaj predvaja v višji kvaliteti filme v večji velikosti! Bil je že skrajni čas, saj je bila kvaliteta filmov na YouTubu pravi poden.
Opazil sem, da je najlepša revija o alpinizmu naprodaj. Bolj kot to, da se prodaja (to sem zvedel že prej), so me presenetile številke - predvsem nizka naklada in relativno slabo obiskana spletna stran. Prepričan sem bil namreč, da je tako elitna revija v deželi kakršna je Amerika, s kar 305.714.000 prebivalci, tiskana v večji nakladi in je bolj popularna.
Kot kaže alpinizem in s tem povezane dejavnosti res niso pretirano visoko na lestvici popularnosti, tako da ni čudno, da je tudi s sponzorstvi, alpinističnimi mediji in ostalim povezanim s tem prekrasnim alpinizmom tako "slabo".
Kakorkoli že - če ima kdo denar naj kupi- revija je res vrhunska.