Pred dnevi smo se odpravili na službeno kosilo v novo gostilno z gruzijsko hrano - Gostilna Zlato Runo. Polni pričakovanja in navdušenja smo stopili v preprosto restavracijo, kjer nenavaden ambient popestri izjemno prijazen možak, ki je obenem stregel, poračunal, točil pijačo in veliko govoril. Najbolj zanimivo je to, da je hrana dejansko dobra - ker je domača. Vse sestavine namreč omenjeni mož v eni osebi kupuje pri slovenskih kmetih. Tako je barva jajc dejansko živorumena, skuta in okus, prav tako mladi sir in podobno.

Gostilna Zlati Runo na Hacquetovi v Župančičevi jami.

Najprej smo vsi želeli njoke, a nas je mojster prepričal, da moramo probati Arapačiri Pararičii - ali nekaj takšnega. To je najbolj tipična gruzijska jed in razen tega, da je bila meni osebno preveč slana, kar dobro tudi izgleda. Možakar je potem kar gratis nosil razne ostale domače dobrote in opeval menda izvrstno gruzijsko vino.

Kar ta gostilna nima v finem interierju, izbranem priboru in opremi ter ostalih materialnih rečeh, vse 1000x nadomesti in odtehta nezaigrana in odkrita prijaznost človeka, ki se trudi iz nič nekaj narediti. Poleg tega pa so še cene "ugodne".

Skratka - gostilno toplo toplo priporočam, že zato da spoznate prijaznega možaka in seveda probate tipične gruzijske jedi... v Ljubljani, na Hacquetovi v Župančičevi jami 50 m od Mobitelove stavbe na Vilharjevi.

8 Comments