Uf, kakšen naslov. Sploh ne vem kako mi je prišel na pamet... Najbrž zato, ker me peče vest. Utemeljenega razloga sicer za to nihče ta trenutek ne bi našel, niti najbrž ne ta, ki ga imam v mislih... A vendar se mi zdi vredno omembe in nekaj minut za zapis. Zlasti zato, ker v bistvu ne gre za prijateljski odnos, saj se naše druženje, klepet in vse v 99% navezuje na poslovne zadeve.
Živi primer izjemno dobrega človeka je oseba, ki se skriva pod kodo "JO". Mater smo skrivnostni... Ampak verjetno bo takšna diskretnost kar v redu. Izdam naj le še to, da je pod kodo "JO" moško ime.
Prav na kratko torej... JO prenaša tisočera moja vprašanja, nenehno nadlegovanje prek priljubljenega Skypa, vsakič nova vprašanja, pa nova navodila prek e-pošte, spet drugič telefona. Včasih ali večinoma zadevi še sam ne vidim ne konca ne kraja, a še kar nadlegujem in nadlegujem. In čeprav JO za svoje delo prejme zahvalo v obliki (rednega) plačila, se vseeno čutim "dolžnega" in na en način celo izkoriščevalskega. Madona, to je šele močna beseda!
Zakaj lahko ljudje, kot je npr. JO, na vsako novo prošnjo, zahtevo po spremembi tega in onega, na tehnična in tudi poljudna vprašanja vedno znova najde čas in odgovori. Bodisi po telefonu, skypu ali emailu. Zakaj je tako prijazen in pri svojih odgovorih ne zgolj temeljit, temveč tudi konstruktiven? Vsekakor vem, da ne zaradi plačila ali "zagotovitve" posla. Vsaj ne namenoma.
Dobrim ljudem je "dobro delo" v podzavesti! To mora biti to. Zakaj se lahko nekdo potrudi pri prav vsem kar dela, pa naj bo to brezplačno, za majhen denar ali za velike vsote? Nekdo drug pa bo delo opravil po liniji najmanjšega odpora, s karseda malo vloženega tako fizičnega kot miselnega dela. Ah, spet me odnaša... Preveč posplošujem.
Kar sem hotel povedati je to, da imam v življenju veliko sreče. Ne veliko, ogromno! Ne upam si reči neskončno, da me že jutri ne zmelje vlak ali napade kakšen strupen insekt, ki jih zares ne maram. Ampak dejansko imam srečo s sodelavci in vsemi, ki me spremljajo v življenju. Srečo imam s tistimi, ki mi veliko pomenijo in tistimi, s katerimi stremimo za istimi cilji in za njihovo doseganje delamo v skupnem duhu. In ni nam težko, pa čeprav se često borimo ne le s časom (po naravi sem tak, da če danes dobim neko idejo, hočem, da je vse narejeno že včeraj), temveč tudi prenekaterimi drugimi ovirami.
No in takšna, a še boljša oseba je tudi JO. Skromna, delavna, inteligentna in iznajdljiva kot le kaj.
V užitek in veselje mi je dalati in nekaj ustvarjati s takšnimi kot je JO in za vsako, še tako majhno dejanje, ki ga opravimo skupaj, mi je v ponos, da sem lahko v takšni ekipi.
ps: tole sedaj je bil uvod, morda se sedaj spravim še na vse ostale prijatelje, sodelavce, so-ustvarjalce in še bi lahko našteval... Lotim se jih seveda še iz kakšne druge perspektive. JO-ja pa še vedno prosim za milost, on že ve kakšno...
