Prečenje vrhov Pokljuke na turnih smučeh je bilo že nakaj časa na mojem seznamu želja. In dan žena je bil kot nalašč, da imajo žene prosto, moški pa pridni in marljivi kakor smo, sklonjenih glav odrinemo na visokogorsko tlako, z namenom prečenja od Debele peči do Velikega Draškega vrha.
Viewing entries tagged
pokljuka
Nad Pokljuko se sneg lepo nabira, a kaj ko vsaj 2 meseca prepozno...
Z družino Pikijevih smo ta vikend bivali na Pokljuki. Sobotni pozni odhod je obetal vse prej - kot zares fantastičen dan na soncu in v čudovitem pršiču. Napovedi in opisi razmer niso bili vzpodbudni, ampak lokacija je bila določena in prav veliko izbire ni bilo. "Greva nekam, kjer še ni sledi," sva si rekla, in jo z zložnim tempom mahnila navkreber. Spotoma sva prehitela nekaj turnih smučarjev in še več pešadije, katerih cilj po večini bi po (ne)opremi sodeč verjetno bila obljudena koča na Lipanci z lepimi razgledi na Pokljuko. Sicer se mi je zdelo ljudi silno malo, na parkirišču na primer smo bili parkirani samo trije avtomobili.
http://youtu.be/1akMrHpxu2Q Kakršnokoli komentiranje in razpredanje v besedi bi bilo ob takih prizorih najbrž povsem odveč. Zapišem lahko samo to, da je po večtedenskem premoru Mordorju podobnega vremena tudi za vikend končno posijalo sonce... In sončnih žarkov smo se ob drsenju po pršiču tudi dodobra naužili...

Letošnja zimska sezona je vse prej kot dobra. Njen začetek konec novembra je veliko obetal, visoke temperature in povečini vodnate padavine od decembra naprej pa nočejo in nočejo prinesti veselja.
Za dela proste dneve smo tako najprej znova zarinili na Vršič. Pravzaprav eno izmed le dveh lahko dostopnih izhodišč, kjer je moč najti sneg že od avta naprej.

Do 2100 metrov nas je lovila megla, nad tem pa smo za nekaj kratkih hipov ujeli modro nebo in sončne žarke. A tega je bilo le za okras, po vsega skupaj nekaj zavojih smo znova pristali v gosti megli in se na trenutke spraševali ali se peljemo naprej ali nazaj. Prvič v življenju se mi je zgodilo, da sem resnično mislil, da se peljem počasi naprej, medtem ko sem v resnici drsel počasi nazaj dokler se nisem zvrnil na rit. Ko se je to zgodilo tudi Tadeju, sem vedel, da je megla res gosta. Ker je zapovrh povratek na sedlce pred spodnjimi snežišči malenkost izpostavljeno, ga tudi ne gre biksati in 100 na uro šibati navzdol. Še zlasti ne zato, ker je bil povsod en sam razoran beton!

V upanju na boljši jutri smo nekako le prispeli v dolino živi in nepoškodovanih kolen. Za nedeljo je vreme obetalo sonce. In naše misli so bile usmerjene v Pokljuški venček, za češnjo na torti pa smo si izbrali Vzhodno grapo v Toscu.

Če bi rekel, da smo šli na turno smučanje, bi se zlagal. Dasihravno smo na nogah imeli smuči ves čas razen v grapi, bi bila zloženka napačna, ker od turnega smučanja ni bilo smučanja. Povečini smo ves čas samo pridno hodili in z dvema krajšima spustoma do same grape nismo prav nič uživali. Visoke temperature in žgoče sonce so stalili ne le sneg, temveč tudi naše možgane.

K sreči je bila grapa v senci in temperature precej znosnejše. Z užitkom smo popikali škripavca v spodnjem delu in čvrsto kložo v zgornjem, potem pa po kratkem razgledu vrh Tosca odhiteli do smuči.

Zgodba od tu dalje je žalostna. Najprej gnil sneg, nato vzpon, potem beton in spet vzpon. Potem premalo snega in pešačenje do ceste, od koder znova beton do avtomobila na Rudnem polju.
Prav žalosten je letošnji januar, a k sreči imamo asa v rokavu in prihajajoči dnevi bodo več kot le pestri!
Prvi letošnji sneg sem tacal in okusil v nedeljo na Viševniku. Zima je letos res kmalu prišla in po napovedih Jake Ortarja (ki se pri gorskem vremenu NIKOLI ne moti) pravi, da bodo aktualne padavine dodobra pobelile gorske vrščace in alpske kotičke. Najbrž ni potrebno poudarjati, kako zelo vesel sem tega! Zima JE moj najljubši letni čas in pozimi se bo spet veliko plezalo! Juhuhu!
[vodpod id=ExternalVideo.910302&w=425&h=350&fv=host%3Dpicasaweb.google.com%26hl%3Den_US%26feat%3Dflashalbum%26RGB%3D0x000000%26feed%3Dhttp%253A%252F%252Fpicasaweb.google.com%252Fdata%252Ffeed%252Fapi%252Fuser%252Fanzecokl.com%252Falbumid%252F5419563427023042177%253Falt%253Drss%2526kind%253Dphoto%2526hl%253Den_US] Po tem, ko je voda odplaknila idealen začetek zime in izjemno nizke temperature, smo si šli ogledat razmere nad Pokljuko. Žalost, da ni večje! Snega le za okras, spodaj pa skalovje in rušje. Obup. Pomladne temperature pa prav tako ne doprinesejo h kakšnemu pretirano zimskemu vzdušju.
[youtube http://www.youtube.com/watch?v=JvFHeXvmzHI&fmt=18]
Danes smo z Borom in Tadejem obredli takorekoč celo Pokljuko. Najprej smo se nategnili s slapovi, ki so bili tekoči namesto zamrznjeni, potem pa smo svojo žalost utopili v pršiču. Dobesedno sem vzel tudi zdravnikovo priporočilo: "Svetujemo rekreacijo!!" (z dvema klicajema) in odpeketali navkreber, dolgrede pa smo "sestopali". Nekaj današnjih utrinkov... Preden zmontiram filmček.
[gallery order="DESC"]