Anže Čokl, Caroline Gleich in Jay Beyer.

Anže Čokl, Caroline Gleich in Jay Beyer.

Komaj sem prišel domov in prek noči posušil rokavice, kože turnih smuči ter notranje vložke smučarskih čevljev z našega Porniča v Alpah, že se je na obzorju risala nova avantura.

S še zelo razbolelimi nogami s preko 300 kilometri presmučanega pršiča Alp in zasedeno ritjo od 800 km vožnje prek Padske nižine, sem navsezgodaj odhitel na zajtrk v Bohinj Park EKO Hotel, kjer sta že čakala profesionalna smučarka in ambasadorka Patagonie - Caroline Gleich ter fotograf Jay Beyer. Naš osnovni plan, da bi od Vogla prečili do Komne in naprej, se je zaradi precej neugodnih snežnih razmer - predvsem v smislu nevarnosti za plazove - sfižil. Zato smo smo se odločili, da plane prestavimo na drug termin, namesto turno-smučarskega pohoda pa fotošuting za Patagonio izvedemo na Voglu z bližnjo okolico. Obetal se je lep sončen dan in vsi smo vedeli, da je nad gosto meglo, ki je kot debela kuhinjska pokrovka krojila usodo v bohinjski kotlini - sonce!  Ob zajtrku smo naredili hiter plan in se odpeljali v smeri Ukanca do spodnje postaje žičnice za na Vogel.

 Sončen dan s pogledom na Triglav in nekaj svežega snega, sanjsko! Jay in Caroline ob ogledu mikrolokacij.

Sončen dan s pogledom na Triglav in nekaj svežega snega, sanjsko! Jay in Caroline ob ogledu mikrolokacij.

In res smo se s prvo gondolo dvignili v višave, prebili megleno kapo, ki je pokrivala tudi Bohinjsko jezero in se nastavili prvim sramežljivim sončnim žarkom, ki so se prehodno skrivali še za edinim oblakom daleč naokoli. Caroline in Jay nista mogla skriti navdušenja nad razgledi in lepotami naših gora, predvsem pa jima je bilo pogodu dejstvo, da bodo nastale fotografije ob najlepši sončni svetlobi. Ves dotedanji obisk Slovenije je bilo vreme namreč oblačno.

Anže Čokl v pršiču v bližini smučišča Vogel, Bohinj, Slovenija. Fotografija: Jay Beyer, jaybeyer.com 

Ker vse žičnice takoj zjutraj še niso obratovale, smo se najprej nekajkrat zapodili po urejenih progah. Glede na "strašne" napovedi velikih količin snega smo bili prepričani, da bo vse belo in zalito, ampak se naše zle slutnje niso uresničile. Pravzaprav smo bili kar malo začudeni nad zalitostjo okoliša! Še rušje ni bilo pokrito, kaj šele višje rastje in drevje.

A nič ne de - želeli smo posneti nekaj dobrih fotografij pršičastega snega v soncu z izjemnim ozadjem slovenskih Alp. Ko se je sonce naposled prebilo izza edinega oblaka na celem nebu - smo pričeli! Neposredno z zgornje postaje enosedežnice Šija smo naredili nekaj posnetkov (tudi zgornjega) s spusti po suhem in zares dobrem pršiču  na vzhodni strani grebena. Količinsko ga je bilo precej, ker ga je bil nanosil z onkraj grebena severni veter. Vzpon nazaj na greben v globokem snegu smo si olajšali s tem, da smo nataknili kože na smuči in odcapljali na vrh. In vajo kakšnih 5x ponovili.

 Caroline s kožami na smučeh vzpenja nazaj na greben čez puhaste kotanje.

Caroline s kožami na smučeh vzpenja nazaj na greben čez puhaste kotanje.

Še prehitro se je dan obrnil naokrog in čas je bil za slovo. Caroline in Jay sta naslednjega dne nadaljevala še na Sello Neveo, od koder sta z Benetk konec tedna odletela nazaj čez lužo v ZDA, jaz pa na pisarniški stol.

Fotografije, ki smo jih posneli na Voglu z okolico in drugih čudovitih kotičkih Slovenije, bodo krasile naslednji zimski katalog znamke Patagonia.

Vpišite email naslov za prijavo na obveščanje o novih objavah na blogu:

Comment