V zadnjem času sem se dvakrat ali trikrat zalotil, da sem siten. Da grem samemu sebi na živce. In kar je huje - ne vem kaj temu botruje. Takšno stanje sem pri sebi opazil vedno in izključno samo v avtu ob vračanju domov. Razpoloženje pa se spremeni v samo nekaj minutah. Ponavadi zato, ker nekaj razmišljam in če vozim, tega in onega ne morem postoriti. Najbrž kakšna čudna duševna bolezen oziroma mentalna okvara, ki se je bom načrtno lotil - in jo odpravil. Ker razloga za - ne vem niti kako naj temu rečem - nestrpnost, živčnost, nejeveljo in tečnobo ali sitnobo sploh ni - in to me žre! Ko bi vsaj vedel kaj je!

Mnogo lažje bi zadevo prenašal, če bi vedel, da sem tak zaradi na primer stresa. Ampak tega ni. Živčen tudi nisem. Včasih, le redko, ko spim manj kot 8 ur, je lahko razlog otročja sitnoba zaradi neprespanosti. A to res ni pogosto! V glavnem - sem na tem, da raziščem to svojo novo psiho-obolelost in zadevi pridem do dna! HA!

1 Comment