Letošnji prazniki so zaradi kopice dela in neodložljivih reči bolj "na papirju" kot zares in moram priznati, da jih do sedaj še nikoli nisem tako NEobčutil kot letos. Pač dnevi kakor sicer, le nekaj več prostega časa je. Tudi nasploh se mi zdi ta prazničen čas okrog božiča in novega leta precej hecna reč. Ko sem si hočeš-nočeš tudi sam vzel nekaj časa za nakup nebodigatreba darilc in podobnih presenečenj, sem opazoval ljudi okrog sebe. Mnogo - če že ne večina! - jih je nestrpnih in živčnih skakalo od trgovine do trgovine, nekateri na polno obloženi z darili, drugi še na tem, da jih nakupijo. Pa nestrpnosti ni bilo čutiti le v trgovinah, ampak tudi ali pa predvsem pri iskanju vselej preredkih prostih parkirnih mest, pa na križiščih, semaforjih in podobno. Prazniki so tako očitno za mnoge ne zgolj počitek in prosti čas za družino in bližnje, ampak tudi živčnost, nakupovalna mrzlica in vse kar paše zraven. Obup.
Nekaj več prostega časa, ki ga prazniki le ponudijo, pa sem (smo) tudi danes vnovič izkoristili za plezalno avanturo. Želja preplezati prvenstveno smer, ki smo jo opazili pred dnevi se je izjalovila že v spodnjem delu nove smeri, ko smo naleteli na slab led in nepredelan sneg, predvsem pa so nas zmotili bobneči pršni plazovi, ki so na vsaki dve minuti leteli mimo naših glav. Pa drugič.
Da ne bi ostali povsem praznih (beri: spočitih) rok smo se tako odpravili vsaj na krajšo ledno rekreacijo v Levi slap pod Trdnjavo ((nekoč) mejni prelaz Predel), kjer pa je znova vladala prava zimska idila. Naletaval je sneg, lepo je pihljalo in še konkretnih minus 7 stopinj se nam je skušalo prigristi pod kožo. Bilo je odlično!
Fotografije in nekaj teksta od danes pa tukaj.