No tako - pa smo KONČNO dobili prosti termin za igranje košarke v dvorani! Plan, da bi igrali zunaj se je namreč že davno izjalovil - vreme nam jo je že kmalu zagodlo. Ampak vztrajnost se včasih (no pretežno) povrne in tako smo le uspeli dobiti termin na Viču, kar je povrh vsega še v bližini. Aleluja našemu vrlemu veslaču in obetavnemu konstrukterju Mitji, ki je zadevo tudi dokončno uredil. Tudi tokrat je pogum in železna volja zmagala. Enako kot na spodnji fotografiji med kirurškim posegom.
Jutri pa se že veselim, kako bodo švigale žoge levo desno in kot bi trenil z očesom bodo padali koši... "japajade", po mnogo letih NE-igranja košarke, bomo jutri najbrž bolj tapkali in se igrali pepčke...