Še preden se začne kdo zgražati kaj vendar pišem, naj že uvodoma povem, da proti katerikoli veri nimam nič. Čisto nič. Me pa včasih moti način podajanja verskih naukov in izrabljanje položaja za manipuliranje z ljudmi (verniki), vendar je to že zgodba - za kdaj drugič. Tokrat ostanimo samo pri pripetljaju, ki mi ga je zaupal soplezalec, ki si želi zaradi strahu pred inkvizicijskimi metodami ostati anonimen.
Bilo je pred nekaj dnevi, ko so se z mladimi dečki in deklicami, pripadniki taborniškega rodu Sivega volka, potikali po okolici Mozirja. Prijazni, razigrani in željni dogodivščin, so zapadli v roke hudega župnika v vasi Radomlje. Zgodba gre takole...
Ko so iskali zatočišče pred dežjem in prihajajočim slabim vremenom,so se zatekli v neposredno bližino župnišča. Prijazno so potrkali po velikih lesenih durih in potrpežljivo čakali na gospodarja - župnika.
Na vratih pa se je namesto prijaznega slokega gospoda, kakršni navadno župniki so, prikazal debelušni, rdečelični gospod . Iz ust je močno zaudarjalo po žganih pijačah in "žegnanem" vinu. Silno neprijazno in napadalno je zavrnil prošnjo po tem, če bi lahko za župniščem na velikem dvorišču zasilno postavili zatočišče za zaščito pred dežjem. Poleg tega je zabrusil še, da zatočišča ne bo dovolil tudi zato, ker je bila gruča iz Ljubljane. Kako zelo prijazno. To bi namreč človek celo lahko razumel, saj gre pač v končni fazi za privatno poslopje. Vendar to še ni vse.
Ko je šef skupine tabornikov parkiral na parkirišču pred župniščem in skupinico premraženih, lačnih in počitka željnih tabornikov v gozd na spanec, je hudobni župnik nabrusil bojno orožje.
Z izvijačem se je namreč spravil nad vodnikov avto in mu kratko malo ukradel registrske tablice. Za tem, ko je sunil tablice in je bil ob tem razkrit, se je skušal okradenec z njem pogovoriti. Zaman je trkal na duri in zvonil. Župnik je namreč nesramno zastrl okna in pogasil vse luči. Tudi prijava na policiji ni bila uspešna, saj je župnik bojda božji odposlanec in odgovarja zgolj cerkvenim zakonom. Posvetni se njega pač ne tičejo!
Žalostno je, da tudi policija dela razlike med navadnimi smrtniki in božjimi predstavniki. Tablica tako ostaja pribita na križ nekje v župnišču Radomlje pri Mozirju.