Pet mandeljcev iz Freeapproved nas je danes po službah, šolah in izpitih odkolovratilo v plezališče Križevska vas v smeri proti Litiji. V plezališču sem bil prvič in mi je bil sorazmerno všeč. Ne maram sicer zemlje ali blata pod steno, pa nekih malih stiskačev v ta težjih smereh - težko pa bi pohvalil tudi vztrajno pikanje komarjev.
Ampak je dobra družba poskrbela, da smo na vse omenjene tegobe v hipu pozabili. Naš še vedno invalidni Tadej je samo negibno ležal na skali s svojim zlomljenim gležnjem (v procesu zdravljenja) in kot kakšna branjevka opravljal in pametoval kaj se dogaja v steni, kako naj kdo premakne kam nogo in češ - kako slabo varujemo, kakšne zanke puščamo, zakaj namenoma izpustimo kakšen komplet ali dva ter podobno.
Trebušne krče je vnovič povzročal tudi legendarni Bor (alias Borko in Borčiiiii). Poskočnemu kot še nikoli :) je stekel tudi jezik. Z vse bolj predrznimi je dražil Tadeja, dokler ta ni resno zagrozil, da bo brez bergelj trda predla. Arne, ki je imel malce smole na izpitu, povrh vsega pa še ves popikan od komarjev s Kotečnika, je pa skoz težil, da moramo biti tiho. Da ne smemo se smejati in blebetati, ko on pleza. Ko je to nekajkrat z resnejšim tonom ponovil, smo pač morali čakati, da pripleza do gor. Aja, Aleš je pa tudi pridno plezal - in če se ne motim, še vedno pogreša 1 komplet. Če ga kdo najde... je od Aleša!
Kaj še povedati o plezališču in današnjem pozno popoldanskem plezanju, ki se je zavlekel do trde noči? Nič, razen tega, da sem malodane ostal brez zavesti, ko je Tadej z bergljami skočil iz grma in zavijal kot divji prašič. Ker je bila že tema in vrh vsega nimam preveč rad gozdnih živali, zlasti ne prašičastih in divjih, me je res dodobra prestrašil. Mu že še vrnem! Hehe.
