Ledno plezanje hujše kot frikanje

Zadnje dni se malo več mudim v območju zamrznjenih slapov. V slapovih širom Slovenije je promet takšen kot na Ljubljanskih ulicah na sončen dan. Obupno! Edino kar k sreči manjka so vozičkarji in deroči se razvajeni ljubljanski otroci ter nadležni psi v karirastih oblekicah polni sline. No saj slednji so bili tudi v Logarski dolini, ampak jim je od mraza slina primrznila na gobce.

Logarska dolina kot turistična destinacija pa me je na današnji dan izjemno presenetila! V pozitivnem smislu. Presenečen sem bil nad urejenostjo parkirnih mest, čistočo, ponudbo hitrega brezplačnega interneta na širšem območju parkirišč (ja, meni je to pomembno povsod na žalost). Zelo zanimiv se mi je zdel tudi Pravljični gozd, ki je bil prava zabava in paša za moje otroške oči.

Seveda sem se malo zabaval tudi ob hecanju Tadeja, ampak tisto je že druga zgodba.

Brodolom

Prejšnji teden smo se z izbrano družbo klape Freeapproved mudili na mini-počitnicah na srednjem Jadranu in tamkajšnjih otočkih. Malo sem se poigral tudi s kartami google in spackal spodnji zemljevid našega jadralskega mini-križarjenja: [googlemaps http://maps.google.com/maps/ms?ie=UTF8&hl=en&t=k&msa=0&msid=115438305559948667772.00046e7088a5c5cdbb047&ll=43.576411,15.869751&spn=1.392841,2.746582&z=8&output=embed&w=500&h=500]

Kar se tiče jadrnice, ki smo jo vrnili v enem kosu - brodoloma ni bilo. Pač pa je šla najverjetneje v franže moja ta mala Sony HD kamera. In vrh vsega - po moji lastni neumnosti! Bojim se namreč, da sem preslabo zaprl podvodno ohišje in ko sem kamero vrgel v vodo Markotu, ki je snemal kako izgleda skok v vodo (pod vodo) in se nasplošno še malo špilal s snemanjem pod vodo - je v ohišje skozi zaklop nekako prišla voda. Slana voda. Kakšen slab deciliter jo je bilo.

Ne vem še ali to pomeni neslavni konec po slabem letu dni uporabe sicer zares odlične kamere. Jutri, če mi časovno znese, jo odnesem na servis, da jo razdrejo, pogledajo kaj in kako pa da vidimo. Težava je namreč v tem, da imajo vse te kamere notranjo malo baterijo menda, ki napaja spomin za nastavitve, uro, datum ipd. in bi znalo tistega malo vode, kar jo je prišlo v ohišje, povzročiti t.i. zelenega volka oziroma korozijo na elektronskem vezju. Bomo videli. Slabe volje je bilo že dovolj, zato razmišljam rajši o drugih posnetkih.

K sreči pa sem imel s seboj tudi ta veliko HD kamero s katero sem posnel kakšne dobre tri ure materiala, predvsem pa ta glavnino ta "boljšega" materiala. Spet sem pozabil na snemanje detajlov, časa za kakšne hude posnetke s stativa pa tudi ni bilo v izobilju ... Vendar trdno verjamem, da bo mojster Virc, ko le najde čas, spet naredil nekaj famoznega. Sam pa bom predvsem razmišljal o nakupu kakšne hude stabilizacijske opreme, saj kanim posneti še veliko materiala plezanja nad vodo in hojo po traku - takisto nad vodo. Pa če snemaš z zibajoče se točke kot je čoln ali jadrnica - brez stabilizatorja skoraj ne gre...

Prvi dan v službi je minil povsem po pričakovanjih ... Zvrhan kup računov, odprtih vprašanj, 168 e-poštnih sporočil na katere jih je potrebno vsaj pol dejansko odgovoriti, in seveda lepa bera drugih reči. Vesel sem bil, da sem spet videl moj super kolektiv in zadovoljen ugotovil, da vse že po tako kratkem upeljevanju odlično samostojno teče. Okrog poldneva pred kosilom sem si za vsak slučaj privoščil še eno masažo pri vodji wellnessa naumila kup koristnih reči. Neke vrste terapevtski sestanek v horizontali. Pa resnično koristen, saj je hrbet precej bolje - hvala Natalija :)

In še epilog oziroma predstavitev naše poti skozi oči fotografa Tomaža Džubana:

[vodpod id=ExternalVideo.848657&w=425&h=350&fv=host%3Dpicasaweb.google.com%26hl%3Den_US%26feat%3Dflashalbum%26RGB%3D0x000000%26feed%3Dhttp%253A%252F%252Fpicasaweb.google.com%252Fdata%252Ffeed%252Fapi%252Fuser%252Fanzecokl.com%252Falbumid%252F5357318926823644193%253Falt%253Drss%2526kind%253Dphoto%2526hl%253Den_US]

Bitka s časom

Ko sem bil mlajši so me nekajkrat pretepli neslovensko govoreči sodržavljani, dandanes pa iz dneva v dan bijem bitko s pomanjkanjem časa. Precej klavrno postane takrat, ko bi si vzel nekaj privatnih minutk ali pa uric za raziskovanje tehničnih novosti iz sveta računalništva in alpinistične opreme, pa mogoče da bi prebral kakšen strokovni članek ali literaturo po kateri se izobražujem (in sem že v poštenem zaostanku), pa kar ne gre. Do konca meseca bo sicer akcije vedno več, potem pa se stvari počasi umirijo in postavijo na svoje mesto.

Pred kratkim sem bil opozorjen še na to, da naše društvo deluje v širšo javno korist s produkcijo dokumentarnih filmov in moram sedaj izpolniti kup formularjev in papirjev, da nam bo RS podarila prijetno presenečenje :)

Zdaj grem pa naprej k generaciji X, Y (to smo mi :) in prihajajoči Net generaciji najmanjših pokovcev, ki nas bodo tastare pokosili menda na vseh področjih... Raziskava Junco & Mastrodicasa, 2007.