Jutro po bojih z bacili

Že 70 ur mineva odkar so me napadli virusni vojščaki. Kar dobro se branim - očitno, saj jih vsako noč, praktično vsako uro, ko ne moram več dihati, odplavim skozi nos v skret papirnate robce. Jutro po bitki, ko zvečer zgrešim koš v spalnici, pa izgleda takole...

Viroza

Staknil sem virozo! Čez noč! Včeraj sem še fino plezal - pa še dobro mi je šlo! - danes pa sem že ves gnil in kot nekakšna ožeta cunja. Zjutraj sem šel najprej na zavarovalnico, se kot kreten vozil v koloni po ljubljanski obvoznici, zatem v pisarno za nekaj ur... Potem sem bil pa že tako švoh, da sem jo mahnil domov in naprej delal kar iz postelje... vse dokler me naposled ni za kakšne pol ure pobral dremež. No zdaj pa spet gledam v razno razne dokumente in excelove preglednice. Pečejo me oči, a spat ne moram. Razmišljam, kako bi ugonobil ta virus, ki se je zasidral vame in me praska po grlu in pije moči! Grrr.