Viewing entries tagged
timelapse

Puščavske avanture Sahare

Comment

Puščavske avanture Sahare

Milijarde zvezd v zahodni Sahari

Po tem, ko je že kazalo, da bom le 8 ur pred vkrcanjem na letalo ostal hospitaliziran v ljubljanskem KC, sem razum (ga sploh imam?) potisnil vstran in se odločil, da odpotujem. Za  prvo objavo po povratku z društvenega roadtripa, kjer se nas je dva ducata članov Freeapproved aktivno potepalo po najstarejšem kontinentu, poznanim tudi pod imenom Afrika, naj za najavo potopisnega predavanja služi le nekaj uvodnih fotografij...

AC__4834

Sonce se poslavlja za grebeni Atlasa.

AC__5050

Kamele, ki v resnici to niso. Enogrbim živalim na štirih nogah se namreč reče dromede.

AC__5178

Medtem ko je naša srca grelo prijateljstvo telesa pa prasketajoč ogenj, je naša družba v saharski puščavi najprej doživela dež, zatem pa se je odprl pogled na milijarde zvezd brezkončnega vesolja (dež v sahari je bil v resnici nekaj dežnih kapelj, ampak že za to moraš imeti tam dol menda preklemansko srečo).

AC__5238

Ob sončnem vzhodu je za nas amaterske samouke osebe s fotoaparatom v roki kulisa puščave kot nalašč za portretno fotografijo.

AC__5253-Edit

Hoja navkreber po peščenih sipinah je pravzaprav enaka kot gaženje v domačih gorah pozimi. Le kanček bolj vroče je. Plezanje na puščavskem soncu pa je vsekakor nekaj drugega.

AC__5453-Edit

Presenetljivo hladno je bilo plezanje ob jutru in na dolinskem prepihu.

AC__5508

Pravi štirikolesniki za prave avanture brezpotij ali bolje rečeno brez-cestij.

AC__5558

Poznopopoldanski rumeno-rdeči svetlobi v visokih stenah nad dolino ni para!

AC__5574

Prvovrsten užitek pri plezanju do 40 m visokih smeri v odličnem hrapavem rdečem apnencu.

Comment

Comment

Prve snežinke v Ljubljani in ... prva viroza

Snega se vsako leto veselim kot otrok! In to brez pretiravanja. Okrog mene so že vsi nestrpni, ko ves čas pogledujem vreme, izkoriščam interno vremensko obveščevalno službo (Jaka, Andraž - hvala :) in seveda komaj čakam, da napovedani sneg dejansko pride. Navadil sem se že, da gre pogosto za nateg, da snega potem ni od nikoder ali pa da pride, ampak v znatno manjših količinah, kot so bile napovedane. Ampak lepo je že, ko sneži. Četudi malo. Poplesavanje snežink na nebu mi vsakokrat - pa naj bo to v začetku, vmes ali na koncu sezone - prebudi nekaj otroškega duha, ki je globoko vsidran v meni. Tokratne zimske vragolije in željo, da bi jih šel ujet v svoj fotoaparat v hribe, sem žal moral izpustit, saj se me je lotila neka strašna viroza, ki me v svojih krempeljcih drži že več dni (navadno z njimi opravim v dveh, morda treh dneh). Počitek, čaj, počitek, čaj, počitek ... Precej monotono je življenje, ko je človek bolan in vsakič znova se zavem, da je pravzaprav zdravje tisto res prvo in najpomembnejše na lestvici ključnih reči v življenju. In znova se potrdi in še vedno drži pregovor: zdravje, sreča in ljubezen, ostalo se pa kupi.

Pa še en timelapse, ki razkrije, da so bili okrog fotoaparata v času fotografiranja duhovi, ker se 3x zatrese!

http://youtu.be/WyqDRqtJFMM?hd=1

Comment