F-Stop Loka Photo Backpack Review

It's been a while since I last reviewed a piece of gear that I really really liked. My main passions being outdoor sports I usually  write reviews of rad climbing, skiing, speedflying and other outdoor sports gear and gadgets. But over time I started finding myself more and more on the other side of the lens, being photography or videography documenting my adventures around the globe. I am an avid adventure photographer/videographer, mainly using my gear for alpine climbing, ice climbing and freeride skiing. Meaning I have to carry all the gear along to far-away places and use it in awkward places such as hanging from ropes, standing on small ledges or alike.

As my cameras grew in size and weight from the smallest point and shoots to DSLRs, pockets were getting outgrown, over-the-shoulder bags became impractical and uncomfortable and following the natural evolution for carrying heavier loads was next - backpacks. I've previously owned and used many backpacks of different brands, but most extensively used were Clik Elite Contrejour 35 and the LowePro PhotoSport. Both had side access, which at the time I found crucial to reach for gear. However, the Contrejour's problem was that it was too big and when loaded, side access got "twisted" in a way I could not easily retract the camera. The LowePro PhotoSport suffered the same. Reading some really nice reviews I started thinking of the F-Stop Loka. Seeing the backpack in person during Samo Vidic Pro Photography Workshop, I made up my mind in an instant.

Loka of mine had since then been pretty much around the globe and in all kinds of environments: scorching sands of the West Sahara, humid Indonesia, Sailing in the Mediterranean, sharp Californian granite and spiky limestone of the Dolomites as well as infinite powder runs and loads of ski-moutaineering trips plus overnight sleep-under-the-stars adventures. And so, after roughly a year of use everywhere, I believe I have enough history with this pack to feel confident writting a proper review.

Short conclusion

This is the single best photo backpack I have used so far, mainly due to flexibility, durability, wearing comfort and practical no-fuss design. If you care for more - keep on reading.

Design

Leaving the obvious women's attributes aside, I like keeping things minimal and simple. Being a climber sooner or later gets you to the point when you figure out that all the bells and whistles usually catch on rocky outcrops, mean more weight is being carried (usually to no advantage) and more things get broken. Which is why it is best to omit it in the design from the beginning. Loka has a back access  to the gear, which is absolutely perfect. Big strong and easy to slide zippers seem to be bombproof and after a year of use from -25ºC to +35ºC, they seem to be intact. I believe there is also a lifetime warranty on the zippers, so you should have a peace of mind. It is also the small little details that count, such as elastic bands that hold the free end of the straps in place. You'd think that it is not important, but only as long you're not climbig at 80 km/h+ winds when those "not to worry" straps start slamming your face ferociously. And it actually hurts, as it did on a frigid cold and ferociously windy day this February climbing above Chamonix.

What I don't like with the design of my 2013 model Loka, is the bottom part detail... two edges which protrude (from the bottom side of ICU) on the outer side, exactly where the nylon material meets the bottom super-sturdy and durable material. That is the exact point where the backpack sees most use - when being offloaded to the ground in order to take out gear or even leaving it stand. And as I often need to take gear out leaving my backpack on rocks in the mountains and elsewhere, that is where I see a potential for design improvement, as it only needs a tiny bit of shifting the sewing to either side. I have to note though that except visible signs of wear all is structurally and integrally perfect. The second thing I personally don't need and/or find no real use for is the vertical pocket that runs along the front of the backpack. If it were me, I would simply ditch that, get some weight saving and make backpack even simpler. I find it too shallow to actually stuff something useful there except lighter clothing, but then again that can easily be stored inside the main compartment. Having this pocket too stuffed with anyting hard would also mean that everytime you put your backpack down to take photo/video gear out, it would either be in way and could possibly tumble the backpack to the sides or crush the hard goods in the front pocket.

Though F-Stop produces other backpacks which have beefier padding, I find Loka extremely comfortable to carry, even with heavy loads. Moreover, I find the F-Stop Loka more comfortable to carry when heavy than many of my climbing/mountaineering backpacks, which was quite a surprise. I would however like to see Loka improve ice-axe attachments but as it seems from the pictures online, the new series keep improving and already have that taken care of. Great job updating so quickly!

As far as climbing comfort goes I can only praise how good it actually performs. Be it climbing or doing anything which includes rising your arms above shoulder level for that matter. Shoulder straps are wide enough to balance the heavy load comfortably, padded great and yet are soft enough to follow shoulder movement. Utilising side compression streps and having properly balanced backpack is of course of crucial importance when climbing, as it is with any backpack and goes without saying.

Flexibility

Loka uses the ICU or internal camera units and is therefore almost as good as the old saying one-bag-does-it-all. When on a mission when I carry all my gear for climbing and shooting without pre rigging (which is 95% of the time) I use the Medium Pro ICU, which fits my 5D3 with either 16-35 mm f2.8L or 24-70mm f2.8L attached and the other on the side, plus one additional lens and Zacuto Z-finder and miscellaneous, such as filters, extra batteries etc. And now out of apx. 37L total capacity I would estimate there is about 20L or even 25L left for other gear. That means i can have all my climbing gear plus clothing stored inside, ice-axes and ropes on the outside and still have some place left. I'd even managed to fit over-night bivy gear along the aforementioned, but I do have to note it was minimalist and superlight top of the range gear, without unnecessary bulk.

Should I go on a shooting where I drive my car to or close by, I simply pull out the medium ICU and put the Large one inside, which fits additional lenses, on-camera flash and other extras. That is ONE bag, multiple ICUs and you are covered for literally everything. And the one that is not in my backpack gets used as a gear organiser and fits under the couch. Perfect!

Mesh pockets on the sides provide quick access to drinks (which I usually have inside in the dedicated hydration bladder pocket) or - as it is my case - a safe and sound way to carry tripod on the outside. As I almost always have to either climb or at least hike with all the gear on my back, I try to minimise weight and use the Gitzo Series 1 carbon fiber tripod, which fits awesomely. On the other hand, the huge Sachtler tripod for videography does not fit in the bottom mesh on the side and is therefore a bit more of a nuisance to carry as it is harder to attach it in way that it does not shift. But with numerous straps available I always find a way of securely attaching it to the backpack.

Pros & Cons

Pros

• no-frills and unnecessary bells&whistles design
• build quality and durability
• load carrying and load distribution comfort
• bombproof zippers
• fits airline carry-on requirements
• the only backpack I've owned that stands upright when put on the floor

Cons

• contact between super-durable bottom fabric and ripstop nylon on both sides (edges from the ICU on the inside force the fabric to wear quickly)
• mini velcro that holds raincover on the top side above main zipper sometimes get snagged
• hip strap far to long except if you're really long, say like 150+ kg user

Conclusion

If you are investing in a long-lasting and flexible solution to carry around your gear in a form of backpack for the great outdoors - look no further! Yes, the Loka is a tad more expensive, but it's all in the details, well thought design and build quality. And to tell you honestly, you'll be saving loads going for the top of the class from the beginning instead of numerous iterations I had to make before ending (happily) with F-Stop Loka.

Alpinistična oprema prihodnosti

Odkar me podpira Patagonia in sem "bližje" procesom nastajanja novih linij oblačil in materialov za alpinistične ter smučarske potrebe , vse bolj spoznavam razsežnosti "outdoor" industrije.  Že kar nekaj let ni več dovolj, da so oblačila funkcionalna, vse bolj je pomembna tudi estetska komponenta. Zlasti to velja pri ženskih oblačilih, kjer sta forma (kroj) in barve pogosto odločujoč faktor za nakup. Hočeš nočeš - je to realnost in v poplavi ponudbe , ki iz leta v leto dviga prag konkurenčnosti - nujno zlo! In ker pogosto dobim vprašanja kaj uporabljam - kdaj in kje, sem se po dolgem času odločil spet spisati svoje razmišljanje na temo opreme in oblačil.

Enako kot pri avtomobilih (in verjetno še marsikaterih drugih industrijah, ki vključujejo raziskave in razvoj), se tudi "trendsetterjem" kot so Patagonia, ArcTeryx, Marmot ipd., pogosto po krivici dodaja oznaka "plačaš samo ime". Pri avtomobilih se enako govori tudi za Mercedes-Benz ter Audi in še koga... Ampak večina pozablja ali pa namenoma spregleda, da ta podjetja v raziskave in razvoj namenijo precej več denarja kot kdorkoli drug. Del tega bremena pa prav gotovo nosi tudi končni potrošnik. In prednosti? Tehnologije in produkti, ki postavljajo mejnike in tlakujejo pot za ostale, ki ideje tako ali drugače "kopirajo".

Za zimsko sezono mi je Patagonia poslala kar nekaj novih produktov, za katere že zgolj po opisih vem, da bodo bombastični. Čez nekaj dni mi bo rjav UPS dostavni kombi pripeljal težko pričakovano kolekcijo 2014. Med njimi bi izpostavil nekaj najbolj zanimivih in težko pričakovanih...

Patagonia Knifeblade pants

Po veliki uspešnici - Knifeblade puloverju (spodaj na fotografiji pri plezanju v Dolomitih) so odslej na voljo tudi istoimenske hlače in Knifeblade jacket (polna zadrga spredaj). Obo kosa sta narejena iz enakega soft-shell materiala, to je Polartec Power Shield Pro. Steve Houseu, Colin Haleyju in številnim drugim je to nepogrešljiv kos garderobe za plezanje v gorah, zlati v hladnejših mesecih. A prav tudi poleti v Dolomitih in Alpah ali senčnih severnih stenah v Sloveniji pride še kako prav.

Knifeblade pullover je "oskubljen" softshell, zelo lahek, odlično diha, z verjetno najboljšim krojem kar sem jih kdaj sprobal - dovolj dolg, da ne leze izza roba pasu, z dolgimi rokavi, v telesu precej teliran.

Knifeblade pants pa so hlače z enako filozofijo. Minimalističen, lahek softshell, vodoodbojen, neprepihljiv, brez nepotrebnih neumnosti, ki žulijo pod težkim nahrbtnikom (in še zlasti, če imamo na sebi pod nahrbtnikm še plezalni pas). Okrog bokov so hlače gladke brez pasu ali ušes za pas, tako da tudi ni možnosti, da bi kjerkoli kaj žulilo. Hlače so v pasu malček višje in tako primerne tudi za najbolj obupno zimsko vreme.

Izjemen kos iz enakega materiala kot v Knifeblade sem uporabljal že prejšnjo sezono in sicer Northwall Jacket. To je softshell, ki je podložen z Regulator flisom. In če sem pred leti še govoril, da so podloženi zunanji sloji nesmisel, sem po intenzivni uporabi Northwalla tako za plezanje kot smučanje v zelo mrzlem vremenu - mnenje  spremenil. S Polartec Regulator flisom spojen zunanji sloj mehkega, za sneg in veter 99,9% nepropustnega materiala (ki pa zavoljo tega 0,1% prepustnosti diha ekpotencialno bolje od 100% nepropustnih), je Northwall (spodaj na fotografiji ob plezanju v sneženju, vetru in pršnih plazičih) presegel prav vsa pričakovanja. Northwall je sicer precej topel in je meni pisan na kožo, ko je 10 stopinj pod ničlo ali hladneje. Medtem ko sem Northwall že precej dobro preizkusil v vseh vremenskih pogojih, pa moram Knifeblade še preizkusiti. Uporabljam ga namreč šele od pomladi dalje, a se že veselim njegove rabe v hladnejših mesecih, ki so pred nami! Še posebej prav mi bo prišel za letos načrtovana prečenja.

Patagonia Encapsil™ Down Belay Parka

Verjetno ena večjih revolucij zadnjega časa! Čeprav so se s procesom "plemenitenja" visokokvalitetnega (900+ fill) naravnega gosjega puha že ukvarjala razna butična podjetja (kot npr. izdelovalec najboljših spalk na svetu featheredfriends.com), je šele Patagoniji kot kaže uspela "zmagovalna kombinacija" za trajno(-ejšo) obstojnost obogatenega puha. Gre za proces nevidnega nanosa hidrofobnega sloja na vsak posamezen "lasek" puha. To mu ne le zagotavlja večjo vodoodbojnost in preprečevanje vpijanja vode, ampak prvič v zgodovini tako obdelan puh doseže volumen 1000+ cuin.

Bunda (zgoraj na fotografiji) bo gotovo precej revolucionarizirala branžo puhovk. Vprašanje je seveda kako se bodo podobne obdelave "bogatenja s plazmo" (konkretna je patentirana) lotili drugi proizvajalci. Puhasta oblačila bodo tako nadoknadila takorekoč edino slabost (poleg višje cene), t.j. večje občutljivosti za vodo.

Napačno si namreč večina uporabnikov razlaga, da je težava pri puhu zunaj. Se pravi kapljajoča voda v zaledenelem slapu na varovališču in morebitno sneženje. V resnici je večji problem pri puhovkah drugje! In sicer v nas samih - ker naše telo diha, koža oddaja vlago (švic, če hočete) in kar se ga v tekoči formi ne nabere na spodnjih slojih (pa še ta gre pos proti zunanjim slojem) - se slej ko prej nabere v zadnjem sloju. In to je v tem primeru puhovka. Po celodnevni uporabi v določenih razmerah se (zlasti starejše puhovke) lahko konkretno "napijejo" od znotraj in postanejo težje, izolativnost pa je slabša. Zanimive članke na to temo je že pred desetletji pisal zloglasni Mark Twight.

Škoda, da je v Sloveniji nemogoče priti do določenih kosov oblačil Patagonia. Ponudba je zelo okrnjena, prodaja jih samo ena veriga trgovin, pa še to v zelo zelo selekcioniranem obsegu. Morda nasvet za koga, ki še ne pozna - Patagonia.com ima na evropski strani pogosto posebne ponudbe in praviloma skoraj vsak mesec nekaj dni, ko je poštnina znotraj EU brezplačna. Ker je lokacija odpošiljanja znotraj EU tudi ni nobenih carinskih oz. davčnih obveznosti. Izbor na spletni strani pa neomejen!

Patagonia DAS Parka

Še preden mi je Steve House poslal svojo legendarno zeleno DAS parko, v kateri je opravil  enega najboljših vzponov v karieri, sem o tej jakni polnjeni s sintetičnim polnilom Primaloft in pozneje Primaloft One, bral zelo različna mnenja. Po eni sezoni uporabe sem tudi sam ostal nekako razdvojen. Všeč mi je udoben (skoraj preveč širok) kroj, ker lahko bundo povezneš čez vse ostale zunanje sloje, ima velika dva notranja žepa za gretje rokavic, spravilo kakšne Mulebar ploščice ipd. Tudi topla je bila bunda precej, funkcionirala pa je v vsakem vremenu, viharju (fotografija spodaj) ter tudi dežju (dobesedno). Motilo pa me je, da je relativno težka, dasihravno je narejena iz zelo robustnih materialov in je zato namenjena za intenzivno, dolgoletno rabo. Vmes sem uporabljal rahlo prenovljeno DAS parko druge barve in manjše velikosti, ki je bila že precej boljša od predhodnice.

Letos pa se z UPSom na moj naslov že vozi istoimensko darilo Patagonie, ki je dobilo za novo sezono korenite  spremembe. Tako v materialu kot tudi kroju in - kar se mi zdi pomembno - zmanjšanju skupne teže in to ne na račun izolacije. Nenazadnje je na voljo tudi bolj živa barva z imenom Viking (spodaj na fotografiji).

Med novostmi za prihajajočo hladno sezono je še en kos, ki bi mu namenil nekaj vrstic, ker se mi zdi hkrati zelo preprost in silno uporaben!

Patagonia Capilene® 4 Expedition Weight One Piece Suit

Kot že samo ime pove gre za kos oblačila, ki je kot nekakšen sodoben "pajac", kakršne smo včasih uporabljali za pižamo. Svoj prvi pajac-pižamo sem pred desetletji sicer podedoval najprej od brata on pa od starejše sestre. Bil je bombažen in kičast :) Sodoben pajac za aktivnosti v mrzlem okolju je seveda povsem druga zgodba.

Patagonia One Piece Suit je nastal na željo patagonijinih ambasadorjev iz vrst alpinistov in smučarjev (spodaj na fotografiji).

Kolikokrat se je že zgodilo, da sneg zleze za vrat, pa ob padcu v pršiču pod jakno in tako dalje. Prepreči tudi "slab spoj" zgornjega in spodnjega dela, kjer te čez ledvica lahko zahladi, pa zminimizira gubanje dveh slojev itd. In v odgovor na te težave je Patagonia izdelala One Piece suit. Prepričan sem, da se bo v praksi za uporabnika suit zelo dobro obnesel. Prepričan sem tudi, da bi, če bi ga izdelovali v Merino 2 ali Merino 3 izvedenki (iz Merino volne), bil še bolj zaželen kos opreme.

Iskreno povedano pa me zelo zanima tudi koliko časa bo na voljo. Podoben kos pajaca so že pred leti izdelovali v konkurenčnih podjetjih (TNF, Mountain Hardware), pa so po sezoni ali dveh opustili izdelavo. Zakaj?

Prihodnost?

Razlog je preprost. Vsak kos mora doseč nek prag dobičkonosnosti in/ali vsaj zadovoljiv % prodaje. Če ga ne, je njegova proizvodnja nesmiselna. In tukaj se zatakne. Ker so to (npr. pajaci) visoko-specializirani kosi za redke posameznike, ki jih je celo na globalni ravni (očitno) relativno malo. Upam, da bo Patagonia vztrajala s produktom vsaj nekaj sezon, da bi lahko prednosti enodelnega kompleta prvega sloja spoznalo čimveč ljudi.

Po drugi strani pa lahko le fantaziram kaj vse bi bilo že danes lahko na tržišču, če bi tržišče in kupna moč to prenesla ali bi bil ekonomičen obseg večji.

Pred časom mi je bil namreč predstavljen prototip nahbrtnika iz materialov, ki so ultra lahki, vodotesni, trpežnejši od vsega doslej uporabljenega, se lahko izdelajo v kakršnikoli barvi in imajo še kup drugih pozitivnih lastnosti. Tehnologija in materiali za prozivodnjo obstajajo, znanje takisto. Težava je ta, da tržišče takšnega izdelka ne bi preneslo ekonomsko. Nahbrtnik kakršen je bil sanjski prototip bi namreč v redni prodaji stal preko 1000 EUR. In čeprav bi se gotovo našli kljukci, ki bi nahrbtnik kupili, je lansiranje takšnega produkta ekonomsko neupravičljivo in se ga tudi outdoor trendsetterji kot so Patagonia, ArcTeryx in podobni ne lotijo.

Enako je s plezalnimi vrvmi. Že v času mojega zaključevanja študija smo na LEM (laboratorij za eksperimentalno mehaniko) gledali in se čudili nekim časovno odvisnim materialom podjetja BASF iz katerih bi se lahko brez težav izdelala vrv debeline 4-5 mm, z lastnostmi, ki bi bile v prav vsem boljše od vsega kar je danes na voljo (ulovitvena sila, št. padcev ipd.), poleg tega pa bi bila tudi "Edge safe", torej odporna(-ejša) proti padcu čez oster rob. Takšne vrvi bi lahko uporabljali že danes! A kaj ko bi bila cena za 50 m vrv 5.000 EUR. Tržišče tega ne prenese... Alternativno bi morda šlo, če bi začeli enako vrv uporabljat za sušenje perila in vodenje psov na izlete. Ekonomija obsega bi se drastično povečala, tehnologija pocenila - plezalci pa bi namesto treh kilogramov in 9.5 mm debelih vrvi nosili  in plezali z 1 kg težkimi (lahkimi) in 5 mm debelimi (tankimi!) vrvmi.

Nekaj pa je gotovo. Ob vsakem takšnem afnanju s sodobno opremo se s spoštovanjem spominjam na ta stare kerlce, ki so plezali hudičevo resne smeri, osvajali ošiljene vrhove in ostre grebene - v pumparcah in volnenih puloverjih!

Mi: klovni. Oni: carji!

Test softshella - Mammut Jannu Extreme

Ta vikend sem imel na Vršiču priliko dodobra preizkusiti svoje novo tehnično oblačilo za zimski alpinizem in turno smučanje. Mammut Jannu Extreme je najsodobnejši "softšel" švicarskega proizvajalca, ki temelji na najnovejših materialih in preizkušenih krojih. Pred kratkim sem pisal o svojem "slogu" ali bolje rečeno sistemu oblačenja za v (zimske) gore in avanture, ki jih tam zganjam. Ker je eden izmed ključnih delov omenjenega sistema t.i. vrhnji sloj (bodisi gore-tex hardshell ali trenutno Jannu softshell), se mi zdi smotrno, da Jannu Extreme malo bolje opišem in s tem morda pomagam k pravilni odločitvi še komu, ki je na tem, da preživeti "čebulni" sistem oblačenja naposled zamenja s sodobnejšim modularnim.

Jannu Extreme sem imel kot omenjeno ta vikend možnost testirati v širokem razponu temperatur, a v sicer milih zimskih razmerah. Toliko bolje, saj je tako resnično prišla do izraza vrhunska zmožnost dihanja, ki me je nemalo presenetila. Pred Jannujem sem imel nekaj softshellov, ki so bili vsi tanjši in hladnejši, kot tudi precej sodobnih hardshellov. S slednjimi primerjave v dihanju sploh ni mogoče napraviti, je pa Jannu na moje presenečenje tudi mnogo bolj "paropropusten" kot prejšnji softshelli. K temu verjetno precej pripomore nova tehnologija in C_change membrana, ki se prilagaja klimatskim spremembam. Kot omenjeno je Jannu super dihal v vlažnem vremenu in pri temperaturah okrog -2 stopinji pod ničlo.

Med hojo in plezanjem je Jannu udoben in ne ovira gibanja okončnin, všeč pa sta mi tudi visoko pozicionirana prsna žepa, katerih odpiranje ne moti niti plezalni pas niti naramnice nahrbtnika. Premišljeno nagnjeni zadrgi pa omogočata preprosto odpiranje z eno samo roko tudi v bolj neudobnih telesnih položajih.

Vetrna zaščita Jannuja je 100%. Ker sem med vikendom kar nekaj ur prebil na vetru (na motornih saneh) med 40 - 70 km/h, lahko mirno trrdim, da je za veter Jannu popolnoma nepropusten. Zanimivo zasnovan sistem kapuce in njenega zapiranja pa omogoča ne le preprosto obračanje glave s čelado in kapuco na glavi, temveč tudi popolno zaščito predela obraza - okrog brade in nosa. Luknjice v materialu poskrbijo za čim manjše rošenje sončnih ali smučarskih očal.

Kaj še povedati o tem najnovejšem izdelku Mammuta iz Švice? Morda edino slabost, ki sem jo do sedaj zaznal ... In sicer teža. Velikost M namreč tehta 750 gramov, kar je v primerjavi z mojim prejšnjim softshellom dvakratna teža in s hardshellom ArcTeryx kar trikratna teža. Ker pa je smisel softshella prav ta, da se ga nosi čimveč in ob širokem razponu temperatur, je to v bistvu kos opreme, ki je "venomer" na tebi in je torej "teža za v nahrbtnik" nična.

In zakaj kanim Jannu Extreme uporabljati?

Meni osebno bo služil predvsem za:

• zimski alpinizem
• ledno plezanje
• alpinistično/turno smučanje
• daljši plezalni izleti v zelo mrzlih krajih

Ne bom ga uporabljal za na odprave, ker je pretežak in ker je tam razpon temperatur vendarle prevelik, ravnotako pa ga ne bom uporabljal v toplejših mesecih, ker mi je navadno precej vroče in še tako dobro-dihajoč material ne diha tako dobro, kot če ga nimaš na sebi.

Prednosti in slabosti

Slabosti

• cena
• teža
• "powder skirt" oziroma krilce za pršič - le-to je sicer snemljivo, a se mi zdi za tako tehničen softshell povsem odveč

Prednosti

• super diha
• izvrsten dizajn in zasnova kapuce in zaščite obraza
• kvalitetne zadrge
• premišljeno postavljena prsna žepa
• izbor materialov
• prostorna kapuca

Če bi me torej vprašali ali nakup svetujem, bi bil moj odgovor vsekakor DA.

Mammut Jannu Extreme je jakna, ki nadomesti celo paleto oblačil "tretjega" sloja in je optimalna za vse aktivnosti v hladnejših mesecih.

Več informacij pa tukaj oziroma na strani zastopnika in prodajalca v Sloveniji.

PS: Mammu Jannu Extreme pa je v pomoč tudi pri zimskih poletih ... Foto: Marko Albreht