Barbie v kondomu

Barbie(TM) je tista preklasta in okorna plastična blondinka, ki lahko menja vse razen fanta in neumnega izraza na kičastem obrazu. Povsem izumetničene, nepremikajoče plastične prikazni na dolgih nogah, katerih položaj stopal je po defaultu naštiman na nošenje visokih petk. Ne vem, če se danes lahko menja tudi lase(-uljo), ampak takrat vem, da se ni dalo. Jasno - tako so vsaj prodali brunetko, blondinko in oranžnolasko. Za takšen threesome je tako človek odštel celo premoženje. Vse da so otroci veseli.

Pravkar sem se pripeljal s treninga in na ulici videl neke mlade fante... in sem se spomnil še ene svojih bizarnih prigod mladosti.

Neža, moja mlajša sestra, se je tako kot mnoge druge mlade punčke igrala z Barbikami. Še danes ne vem zakaj, ampak izmed vseh butastih igrač na svetu, so mi šle prav Barbike najbolj na živce.

Ker se mi je onega dne zdela nošnja kratkih las silno praktična, sem se odločil, da če se Barbie ne da zamenjati frizure, se jo lahko vsaj nekoliko prilagodi. Ko se je tako Neža oddaljila na varno distanco, daleč stran od svojega igralnega kotička, sem sunil dve preklasti blondinki, ki ju je takrat posedovala, in se šel frizerja. Obe sta imeli lepo kratko frizurco svežega izgleda - ostriženi sta bili na ježka.

Neži se je seveda milo storilo in je točila solze še dolge dni (Neža oprosti, takrat ti najbrž tega nisem rekel ...). Sem pa dosegel določene pozitivne spremembe - no vsaj meni se je takrat tako zdelo. Igrajčkanja z bebastimi Barbikami v naši hiši ni bilo več!

Pa saj res - Barbie je stereotipno sanjaško sranje - blond babnica na dolgih nogah v finih cunjicah - dama na ulici in kurba za domačimi vrati. Kvazi idealno, le da so pri Mattel-u (op. a.: proizvajalec igrače Barbie) poskrbeli tudi za to, da se Barbie ne da kar tako v sporne položaje. Dolge noge se namreč premikajo samo naprej in nazaj, položaj razkrečenih noč pa je nemogoč.

A barbika je še vedno obstsajala in še vedno "krasila" Nežin igralni kotiček. Dasihravno je pridno molčala in z modrimi oki gledala tja nekam v neskončnost, ji njena večna radovednost in želja po odkrivanju novega ni dala spati. In tako se je zgodilo, da sem enkrat nekaj prenašal iz Nežine sobe v svojo in butnil Barbie na tla. Po nesreči. Sem se pa vseeno zamislil, da bi bilo bolje, ko tega kosa plastike ne bi bilo več.

V trgovini sem hladnokrvno kupil preservative ali kondome po domače, si v garaži postregel z litrom bencina, ki sem ga nalil v "tavelik" stekleni lonec Hellmans majoneze, in vse skupaj odnesel na enkrat omenjeno otroško igrišče.

Še danes mi ni jasno od kje mi ideja, da sem Barbiko utopil v kondomu polnemu bencina, zavezal in podkuril. Vsekakor pa mi je bil všeč prvi trenutek, ko je navzdol obrnjen kondom počil na konici in je na ogenj stekel bencin. Ognjeni zublji so Barbie dobesedno požrli. A se Mattelovci očitno ne dajo! Plastika iz katere je Barbie izdelana je kar precej vzdržljiva. Barbie očitno uporablja koencim Q10 ali kaj je že tistega, kar pomaga proti gubam? Njena koža je gladka in napeta kot dojenčkova ritka in šele nekaj minut v vročem ognju pospeši ta neizbežni proces staranja. Šele ko je vse zgubano in ko pogorijo vsi lasje se naposled začne topiti v zdrizasto snow.

V visokih plamenih in spremljajočim črnim dimom je tako Barbie (TM) zapustila naš otroški svet in odšla v onostranstvo.

Precej klavern konec tako za Barbie kot zame, saj sem bil za uničenje dragocene Barbike (Nežine lastnine) doma kaznovan...

Prihodnjič na sporedu: Zalezovanje

Žepnina za otroke da, vendar koliko?

Vedno me je zanimalo koliko žepnine naj bi človek/starš dal svojemu mulcu. Jasno mi je, da žepnina mora biti. Tu sta sicer dva nasprotujoča si argumenta. Prvi pravi, da žepnina ni pametna in da otrok ne zna ravnati z denarjem in tako dalje. Drugi pa je, da če z denarjem sam ne upravlja, tudi kasneje ne zna z njem. Sam se bolj strinjam s to drugo trditvijo in sem mnenja, da je otroku že fino dati žepnino, ker tako laže dobi predstavo koliko stane ena presta in koliko čigumi in koliko sladoled. Že v malih letih tako otrok začne zavestno ali pa podzavestno dojemati, da če kupi čunga lungo jih bo lahko kupil za del žepnine 10, če bo kupoval hubo bubbo pa pač samo 1. In tako naprej s sladoledi, igračami in kasneje vstopnicami za kino in nenazadnje ženskami :) No to zadnje malo za šalo.

No in ko sem včeraj na košarki zvedel, da bo moj prijatelj (mojih let oziroma še malo mlajši) dobil otroka, sem se po naključju znašel pred dotičnim vprašanjem... Dejstvo  je, da se mi sanja ne, koliko bi dal svojemu otroku dinarčkov, ko bo npr. star 10 let. Jaz se še vedno živo spomnim, kako nama je mami s sestro dvignila žepnino ob prehodu v gimnazijo. In sicer na celih 5.000 SIT, kar se mi je zdelo ogromno. V bistvu se mi je zdelo dovolj, ker sem doma imel za pit in za jest pa streho nad glavo, to pa je bil neke vrste priboljšek, ki sem ga navadno hranil in potem te svoje prihranke priložil zraven, da sem "izsilil" nakup kakšne boljše zadeve/igrače/naprave, ki je sicer najbrž ne bi dobil.

Ne vem sicer točno kaj danes v enem mesecu lahko počneš z 20 EUR kot otrok, a najbrž ne prav manj kot pred leti, ko sem bil sam "mladostnik". Pač kino je dražji, ampak itak ni treba hodit v kino, ker so vsi filmi doma (torej je na dolgi rok veliko bolj upravičena naložba v eno super računalniško zverino za otroka) :) Poleg tega, če je mulc, mu (beri sam sebi) lahko kupiš vse kar nisi imel, ko si bil otrok - recimo Playstation in ostale igralne konzole. Časa za s tem špilat se itak ni, ampak ko imaš enkrat otroka in se z njim ukvarjaš in ko ga najprej malodane do smrtne utrujenost zgoniš na zraku in napoči za indoor špile - je drugače. Najbrž.

Kakorkoli že - osnovno vprašanje je - žepnino otroku da, ampak koliko... S tem se mi sicer še ni treba ukvarjati in se tudi v bližnji prihodnosti ne bo treba, ampak nekoč, ko bodo froci pri hiši, se mi bo ta misel gotovo še utrnila.

Upajmo samo, da ne bo šla inflacija tako naprej, ker bo sicer čez 15 let treba otroku dati žepnine toliko, kot danes znaša mesečna plača zaposlenega :)