Alpinizem je drag hobi

Pred dnevi sem razmišljal kako zelo drag hobi alpinizem pravzaprav je. Športni hobi kot so tek, drsanje na ledu, rolkanje, mogoče celo rekreativno kolesarjenje so v primerjavi z alpinističnim zalogajem pravi berači. Za tek potrebuješ športne copate, cenejše ali dražje, vsekakor lahko greš ven in tečeš. Mogoče celo bos.

Pri alpinizmu pa je razpon v vsoti denarja, ki ga zmečeš za opremo, gromozanski. Težava se pojavi pri tem, da četudi hočeš samo občasno ledno plezati in si opreme ne izposojaš, temveč jo kupiš, si že z zelo osnovno opremo na trimestnih številkah. Če kupiš opremo prvič in vse novo, srednjega razreda, si že na pošteni štirimestni številki. Če te zadeva "zagrabi" in želiš plezati več, bolj pogosto, samostojno in da vodiš navezo, postanejo številke neokusne.

Praktični primer - redne cene zgornjega srednjega cenovnega razreda za novo opremo:

• cepina, 300 EUIR
• dereze, 150 EUR
• ledni vijaki, 8 kosov, 320 EUR
• hlače, 200 EUR
• jakna/softshell, 300 EUR
• pas, 100 EUR
• nahrbtnik, 100 EUR
• rokavice, 100 EUR
• čelada, 70 EUR
• vponke, sistemi, drobni inventar, 200 EUR
• prvi sloj tehničnih oblačil, po domače "švic perilo", 100 EUR
• čevlji 270 EUR
• vrv, 200 EUR

Najbrž sem še marsikaj pozabil, ampak takole čisto v osnovi je tega prekletega materiala za celo goro denarja. Natančneje za malenkost manj kot 2.500 EUR, pri čemer govorimo o dnevnih turah (brez spalne vreče, kuhalnikov, loncev, čelne svetilke ipd.).

In ko pomislim, da smo bili (in so tudi danes) tečajniki in začetniki (alpinisti) pretežno študentje/dijaki, so takšni finančni zalogaji podobna utopija kakor nakup stanovanja dandanes. Še s pridnim delom, služenjem denarja in varčnim ravnanjem z le-tem, tudi po več-mesečnem kupčkanju le-tega ni dovolj, da bi si človek "kar tako kupil" opremo. Postopoma in počasi, pa kak star kos, ki se ga nadomesti - tako še gre, ampak to traja!

Vsakič, ko si ogledam kakšen starejši film ali fotografije plezalcev izpred nekaj desetletij, si rečem samo - vsaka jim čast! Plezanje v težkih usnjenih čevljih, z okovankami pritrjenimi s paščki, dolgi leseni cepini, statičnimi vrvmi, brez vseh pripomočkov in ostalega - a so vseeno plezali in Splezali veliko smeri, ki so še v današnjih časih dostopne le najbolj izurjenim navezam. Kljub vsej moderni opremi, s katero je isti smer/vzpon precej lažja.

A prave rešitve še nekaj časa ne bo. Že dolgo je edini faktor pri ceni - količina! Vsakoletne podražitve zimske alpinistične opreme so skladne s podražitvami ostalih artiklov za potrošnjo, marže ostajajo visoke, količine prodane opreme ostajajo na nekako istih "majhnih" nivojih, cene so še vedno (pre)visoke. Z majhnimi mislim relativno, z npr. količinami pralnih praškov, ki se prodajajo v milijardah kubikov. Če bi bile Cobre (cepini Black Diamond) za npr. okopavanje vrta - za kar jih sicer nekateri celo uporabljajo - mišljene za široko potrošnjo, bi jih v Merkurju zlahka kupili za kakšnih 30 EUR, devetino siceršnje cene ...

Žepnina za otroke da, vendar koliko?

Vedno me je zanimalo koliko žepnine naj bi človek/starš dal svojemu mulcu. Jasno mi je, da žepnina mora biti. Tu sta sicer dva nasprotujoča si argumenta. Prvi pravi, da žepnina ni pametna in da otrok ne zna ravnati z denarjem in tako dalje. Drugi pa je, da če z denarjem sam ne upravlja, tudi kasneje ne zna z njem. Sam se bolj strinjam s to drugo trditvijo in sem mnenja, da je otroku že fino dati žepnino, ker tako laže dobi predstavo koliko stane ena presta in koliko čigumi in koliko sladoled. Že v malih letih tako otrok začne zavestno ali pa podzavestno dojemati, da če kupi čunga lungo jih bo lahko kupil za del žepnine 10, če bo kupoval hubo bubbo pa pač samo 1. In tako naprej s sladoledi, igračami in kasneje vstopnicami za kino in nenazadnje ženskami :) No to zadnje malo za šalo.

No in ko sem včeraj na košarki zvedel, da bo moj prijatelj (mojih let oziroma še malo mlajši) dobil otroka, sem se po naključju znašel pred dotičnim vprašanjem... Dejstvo  je, da se mi sanja ne, koliko bi dal svojemu otroku dinarčkov, ko bo npr. star 10 let. Jaz se še vedno živo spomnim, kako nama je mami s sestro dvignila žepnino ob prehodu v gimnazijo. In sicer na celih 5.000 SIT, kar se mi je zdelo ogromno. V bistvu se mi je zdelo dovolj, ker sem doma imel za pit in za jest pa streho nad glavo, to pa je bil neke vrste priboljšek, ki sem ga navadno hranil in potem te svoje prihranke priložil zraven, da sem "izsilil" nakup kakšne boljše zadeve/igrače/naprave, ki je sicer najbrž ne bi dobil.

Ne vem sicer točno kaj danes v enem mesecu lahko počneš z 20 EUR kot otrok, a najbrž ne prav manj kot pred leti, ko sem bil sam "mladostnik". Pač kino je dražji, ampak itak ni treba hodit v kino, ker so vsi filmi doma (torej je na dolgi rok veliko bolj upravičena naložba v eno super računalniško zverino za otroka) :) Poleg tega, če je mulc, mu (beri sam sebi) lahko kupiš vse kar nisi imel, ko si bil otrok - recimo Playstation in ostale igralne konzole. Časa za s tem špilat se itak ni, ampak ko imaš enkrat otroka in se z njim ukvarjaš in ko ga najprej malodane do smrtne utrujenost zgoniš na zraku in napoči za indoor špile - je drugače. Najbrž.

Kakorkoli že - osnovno vprašanje je - žepnino otroku da, ampak koliko... S tem se mi sicer še ni treba ukvarjati in se tudi v bližnji prihodnosti ne bo treba, ampak nekoč, ko bodo froci pri hiši, se mi bo ta misel gotovo še utrnila.

Upajmo samo, da ne bo šla inflacija tako naprej, ker bo sicer čez 15 let treba otroku dati žepnine toliko, kot danes znaša mesečna plača zaposlenega :)

Diba

Pred kratkim mi je brat povedal za Dibo - spletno banko, ki deluje pod Zvezo bank. Glavna prednost banke je, da poljubno količino denarja "parkiraš" gor za poljubno obdobje in prejemaš 3,8 % obresti. In ravno tako preprosto denar potem tudi "snameš" dol. Vse skupaj poteka zelo preprosto in izključno preko interneta. Najprej se (zaenkrat še brezplačno) odpre račun na www.diba.si, sistem pa je potem zasnovan kot npr. NLB Klik, kjer stranka/klient opravlja transakcije, plačuje račune ipd. Vredno ogleda, še zlasti zato, ker so sicer obrestne mere precej nizke. K sreči je kriza s krediti in banke rabijo keš, tako da vsaj za deponiran denar ponujajo ugodnejše obrestne mere  - ki pa še vedno ne sledijo niti obupno visoki inflaciji...