Viewing entries in
Other

Izgubljeni let v Julijskih Alpah

Comment

Izgubljeni let v Julijskih Alpah

Rjavina-1

Leta 1945 je na misiji za bombardiranje Graza v Julijskih Alpah pod Rjavino strmoglavilo ameriško letalo B-24 Liberator... In spodaj kratek filmček podobne perspektive z novejših časov.

Staničeva koča-1

Comment

Swing Discus

Comment

Swing Discus

Swing Discus S

Zadnji teden ne vem kje se me drži glava in sem pozabil pripet še en filmček od prejšnjega tedna od jadranja na termiki in navijanju na stebrih pod Ambrožem oziroma Krvavcem s Swing Discus S. 

Comment

Jadranje na termiki

Comment

Jadranje na termiki

Jadranje na dinamiki

Prejšnji teden sem bil časovno v godlji, a mi je vseeno uspelo nekaj prostega časa prebiti v zraku. Enkrat znova na Kriški, ob čudovitem pozibavanju na južnem vetru ob sončnem zahodu, drugič pa ob navijanju stebrov in termike nad Ambrožem pod Krvavcem. In še video zapisa: Kriška gora ob sončnem zahodu

Ambrož pod Krvavcev in jadranje na termiki

Comment

Comment

Sreče več kot pameti!

Komentar ni potreben.

Nezgoda-1

Morda le to, da je na levi moja noga, na desni pa kamen, ki ga gravitacija nosi naravnost proti mojemu obrazu. In da sem, ko sem ugotovil, da sem še vedno živ in imam celo cele kosti - bil silno jezen, ker sem namesto v treh minutah do avtomobila moral takorekoč teči in porabil dve uri za 1700 višinskih metrov. Ob 12h sem imel namreč sestanek.

Comment

Rojstnodnevna zabava

Comment

Rojstnodnevna zabava

untitled-1

Danes sem si za rojstnodnevno zabavo zamislil jadranje na termiki in si prav to tudi poklonil. Najprej peš na Kriško goro od tam pa po nebu naprej do Tolstega vrha in smeri Storžiča ter spet nazaj. Nastal je pričujoči filmček.

Comment

Polet z vrha Vajneža (2104 m)

Comment

Polet z vrha Vajneža (2104 m)

Vajnez-Karavanke-1

Po službi smo se včeraj z Gregorjem in Matejem odpravili na Vajnež v Karavankah po brezpotju od studenca do vrha. Bili smo optimisti in verjeli aladinu! Toda napoved je držala le malo do pod vrha, potem pa nas je zajela megla in oblaki, veter pa ni prav nič pojenjal, skorajda obratno... Po poldrugi uri čakanja smo izkoristili okno in jo ucvrli v dolino. Resnici na ljubo se nam je že pošteno mudilo, saj se je poslavljala še zadnja dnevna svetloba... Nastal je pričujoči filmček!

Comment

Teden v gorah in na nebu

Comment

Teden v gorah in na nebu

V nedeljo sem se pod vrhom Vrtače spraševal zakaj imam tako težke noge (in glavo). Ko sem pobrskal po spominu in preštel aktivnosti v tednu, ki je bil za menoj, se je odgovor ponudil sam od sebe... Poleg petih delovnih dni v pisarni je v tednu dni namreč moje srce pospešeno bilo kar šest od sedmih dni - in mišice ter glavo oskrbovalo s prepotrebnim kisikom za hojo navkreber, plezanje, letenje in hribolazenje.

Foto: Matevž Blaznik

Začenši s prvo ogrevalno turo ta frišnih alpincev v nedeljo nad Vršičem v smeri Raz ob Kamenkovem kaminu (kjer se je naslednji vikend po našem vzponu pripetila nesreča, ki je terjala pomoč GRS in helikopterja), se nismo mogli načuditi novodobnim lovcem sredi TNP...

anze_cokl_gore-1

Pravzaprav nabiralcem, ki so z velikimi vrečkami celo dopoldne trgali vršičke z rastlinja okrog prelaza. Ko smo jih gledali še iz stene, smo sprva mislili, da gre za nekakšne fotografske delavnice ali kaj podobnega in da se učijo fotografirati gorsko floro. Ko pa smo prišli bližje, kjer so brezsramno v prtljažnike velikih avtomobilov zlagali vreče nabranih "plodov narave", smo videli, da nimajo nič skupnega s fotografijo...

Medtem ko smo se umikali ropotajočim motoristom in skakali s ceste pred drvečimi avtomobili, je sivolas gospod v flourestenčni uniformi in gestapovski drži in jeziku žugal turistom, ki so komaj odprli vrata avtomobila: "Ekologiše takse, ekologiše takse!" Hitel je od avtomobila do avtomobila in pobiral parkirnino, namesto, da bi bil promet blokiran že v dolini, gor pa bi vsake pol ure vozil javni prevoz, npr. avtobus na plin ali kaj podobnega, za kar bi prav tako pobirali denar,  ki pa bi mu lažje rekli ekološka taksa.

Ob zapuščanju direndaja na Vršiču sem se mimogrede zavedel še svojega zločina bivakiranja v šotoru postavljenem na snegu vrh Rjavine od sončnega zahoda do sončnega vzhoda, in znova dojel megalomanske razsežnosti svojega početja. Strašno grozno, fuj me bodi!

anze_cokl_gore-2

Naslednjega dne po službi je vreme obetalo nekaj pozno-popoldanske termične aktivnosti, zato sem že v nedeljo zvečer spakiral ta veliko cunjo in pozno popoldne preživel na nebu nad vzletiščem Gozd.

anze_cokl_gore-3

Torek je vreme kazalo slabšo sliko, a sem vseeno izkoristil vreme in tako znova opravil nekaj sprehodov in poletov s taveliko cunjo.

Sreda je terjala neodložljive službene obveznosti ob popoldanskih urah in tako je bil ta dan na nek način prisilni dan za počitek. Glede na to, da sem bil kasneje v tednu že kar utrujen - je bil dan blagodejen.

DCIM100GOPRO

V četrtek sem zastavil bolje. Najprej nekaj udobnega po-službenega popoldanskega klasičnega letenja v termiki s taveliko cunjo, ko so se razmere in ozračje umirilo, pa je naposled napočil čas za divjanje po nebu!

DCIM100GOPRO
DCIM100GOPRO

Na pristanku me je že čakal Simon, ki mi je pomagal zložiti ta veliko padalo. Pospravil sem ga in v avtu zamenjal dolge hlače s kratkimi ter veliko padalo nadomestil z zelo, zelo malo raketo - speedwingom Mirage. S Simonom sva vzela vsak svoj zložljiv pripomoček za dirko s hriba, in skupaj z Danijem smo jo mahnili na Kriško goro. Dan se je počasi že poslavljal in ob čudovitih barvah odhajajočega dne sva v dobri minuti že pristala in pospravljala opremo.

Še poslednjič, ko smo videli dolino. Potem je bilo vse v dežju in oblakih.

V petek pozno popoldan me je Grega aka Pajo shecal, da jo mahnemo na Nanos. Z Duletom in Katjo so bili sicer zmenjeni za pojedino, kar sem zvedel naknadno, a vseeno sprejel dejstvo, da bom spet sopihal v breg. Ker je bil ravno drugi najdaljši dan v letu, nam pohod ob 18. uri ni bil prav nič pozen. S seboj sem vzel še jadralno padalo v upanju, da bom z vrha Nanosa odletel, a se je dan končal drugače: z nevihto, sunki vetra in dežjem. Vsaj malo nas je razvedrila res lepa mavrica. Pravzaprav skoraj dve, ki sem ju ujel na fotografijo.

anze_cokl_gore-7

V soboto je bil čas za pležo. S tamladima alpincema smo jo znova mahnili nad Vršič in sicer v južno steno - nad Bunker in sicer v smer Zajeda s platami (5c/6a, 5R). Smer je bila pred kratkim na novo opremljena in naveza Šorn-Košir je obljubljala lepo plezarijo. Res je skala odlična, varovanje vzorno in dostop zelo kratek, tako da se nam je vsem trem zdela lepa in jo lahko priporočam. Vsekakor mnogo boljša kot smer nedaleč proč in v kateri so v času našega vzpona po Zajedi s platami reševali poškodovane plezalce zaradi odlomljenih skal.

Mulca v najlepših metrih smeri.

Letošnja zima z mnogimi cikli toplo-mrzlo in velikimi količinami snega kot kaže res ni prizanesla našim goram. Tudi z drugih smeri je namreč zaslediti poročila o nadpovprečni krušljivosti.

Na spodnji fotografiji helikopter Policije in enote GRS s poškodovancema na poti v jeseniško bolnišnico.

anze_cokl_gore-9

Po preplezani smeri nad Vršičem smo jo mahnili na čevape na Jesenice in od tam na Krvavec na letenje v termiki. V zraku je bilo kar pestro, saj je potekal nekakšen festival s testiranji različnih padal. Število raznobarvnih cunj na nebu je bilo res mnogoštevilno, ampak na štartu ni bilo gneče in tudi nikakršnih zapletov.

DCIM100GOPRO

Ker o jadranju v termiki (še) nimam pojma in sem kmalu jadral samo še proti pristanku, sem si polet popestril z ostrimi zavoji, ki so mi bolj domači in zabavni.

DCIM101GOPRO

In že je bil tu sedmi dan tedna in šesti dan aktivnosti. Pridružil sem se zbrani družbi pohodniške sekcije našega ljubega društva Freeapproved na pohodu na Vrtačo v Karavankah. Resnici na ljubo v poletnem času na tem kuclju še sploh nisem bil. Nazadnje pa sem obračal na južnih pobočjih Vrtače zaradi odurnega vetra in nevarnosti v  mesecu oktobru.

Na vrhu se nas je zbrala lepa četica pohodniške sekcije.

Pot do vrha Vrtače ob sončni pripeki je postregla z nekaj presenečenji. Najprej z dvema snežnima zaplatama, ki se očitno uspešno ogibata direktni sončni pripeki, kmalu zatem pa še večim majhnim modrasom, ki smo jih bili videli ob samem vzponu ter sestopu. Očitno bodo iz Slovenije zbežale celo strupene kače in so Karavanke, ki mejijo na Avstrijo, idealno mesto za prebeg globlje v notranjost Schengenskega področja Evropske unije.

Na poti leži še nekaj zaplat snega.

Ob sestopu z Vrtače smo praktično na samem pragu koče na Zelenici s Skali in Katjo našli še zelo lepo travnato podlago posejano z nešteto rožami. Trenutni navdih je rodil idejo o rožnati postelji in s pomočjo Skali, ki je pazila, da mi ni požrl njen pes Orion in številni žužki ter mrčes, je nastala še spodnja fotografija.

Katja na rožnati postelji.

V koči smo požrli še vsak nekaj prepotrebnih kalorij in nadaljevali pot v vse bolj vročo dolino. Po šestih dneh planinarjenja, plezanja, letenja in vsesplošnega potenja je čakal le še nadvse prijeten družinski izlet z ohlajanjem utrujenih nog v tolmunih v Peklu pri Borovnici...

PS: Misija za naslednji val "športnim-aktivnostim-pred-ali-po-službi-prijaznega-vremena" bo kako nadomestiti vse kalorije in manjkajoče ure spanca zaradi zelo zgodnjih vstajanj.

Comment

Polet z vrha Stola (2236 m) v Karavankah

Comment

Polet z vrha Stola (2236 m) v Karavankah

Polet s Stola Karavanke-3
Polet s Stola Karavanke-1

Tale teden postaja že kar naporen, saj vsak dan pred službo šibam v breg. Povečini s tamalim padalom na hrbtu, da čuvam kolena in da mi sestop mine malo bolj zanimivo, predvsem pa izjemno hitro. Danes smo se Urška, Simon in jaz odločili zaružiti na Stol v Karavankah. Čeprav sem že včeraj kar pošteno čutil utrujenost prejšnjih zaporednih dni, je bilo treba lepo vreme pred poslabšanjem in nevihtami izkoristit...

Polet s Stola Karavanke-2

Ob 4:30 sem se zbudil in še napol v sanjah požrl nekaj kosmičev (zjutraj nimam apetita), zatem pa v avto in ob 6h smo skladno s planom začeli s hojo. Tečnih muh in ostale leteče golazni je bilo res RES nadpovprečno veliko - gotovo zaradi visokih temperatur, še bolj zagotovo pa zaradi nevihtnega ozračja, ki se je začelo kuhati že navsezgodaj.

Polet s Stola Karavanke-3

Pot od Valvasorjevega doma do vrha Stola je takorekoč kopna, nekaj snežnih zaplat se pojavi pod Prešernovo kočo ter na sedlu med kočo in pravim vrhom. Ker so temperature visoke, je bil tudi sneg navadnim nizkim čevljem prijazen, in ni preveč drselo.

Polet s Stola Karavanke-4

Ob 7:30 je na vrhu Stola pihal šibak veter SV smeri, kar je jasno napačna smer za varen vzlet. Počakala sva, da so se pobočja še malo osončila in skladno s planom je vzgornik požrl šibke SV vetrove, nadela sva si sedeže, pripela speedwing cunji in se čez 10 min in ca. 1600 višinskih metrov nižje usedla v avto. Urška je sestopila na nožni pogon, midva pa vsak s svojim jeklenim konjičkom v službo...

DCIM100GOPRO

In še nekaj fotografij s poleta in lepo vidne snežne razmere v grabnih s ptičje perspektive.

DCIM100GOPRO
DCIM100GOPRO
DCIM100GOPRO

Comment

Radovedne koze in padala

Comment

Radovedne koze in padala

DCIM100GOPRO
DCIM100GOPRO

Danes sem pred službo mukoma vstal, zdirjal v breg in s prvimi sončnimi žarki dneva odletel v dolino. Po daljšem aerobnem premoru je bila jutranja avantura precej bridko spoznanje, da mi kondicija usiha hitreje kot včasih, pridobivanje le-te pa traja dlje.

Bolj zanimivo pa je bilo opazovanje drobnice, ki se - dokler je tkanina padala na gori pred vzletom še na tleh, z zanimanjem smukajo okrog in padalo nemala ugriznejo. Ko pa padalo zašelesti in se ob vzletanju dvigne, se drobnica (koze, ovce pa danes še dva osla) urno zgane in razbeži.

DCIM100GOPRO

Ob letenju nad pobočjem z večjo hitrostjo se drobnica prav nič ne zmeni za padalca.

Comment

Aktivni dopust na Aljaski

Comment

Aktivni dopust na Aljaski

Vsake toliko se moram najti in svoj smisel odkriti na pustolovščinah širom sveta, kamor se praviloma vsakoletno odpravim. Ne vem, če je danes še sploh možno govoriti o alpinistični odpravi v tuja gorstva. Letalske povezave so nam svet skrčile na največ dan dolgo potovanje oziroma polet, popestreno z nekaj dni hoje do baznega tabora, udobje katerih lahko že z majhnim vložkom v sodobno opremo izbriše takorekoč vse sledi tiste prave avanture, o kakršnih sem bral v knjigah svojih alpinističnih idolov. S spoštovanjem vsakič znova prebiram osupljive zapise ali poslušam zgodbe, ki si zaslužijo pridevnike “herojske”, “epske” in podobno.

Comment