Po toliko letih se je vse skupaj malo ohladilo... A so se že z lanskim letom moji občutki in hotenja po plezanju in alpinizmu začela vnovič intenzivno prebujati, me navduševati in mi vse bolj burijo duha in domišljijo. Najbrž je za to kriva tudi nova plezalna druščina, rod mladih, perspektivnih in hiper aktivnih alpinistov s katerimi smo v zadnjem času poplezavali, in še posebej z enim, ki je bil moj soplezalec tudi pri prvenstvenih smereh na neosvojene vrhove v Kirgizistanu.
In potem pride zima. Moj najljubši letni čas. Krepkih -18°C, brutalen mraz, veter, pa še veliko snega. Takorekoč sanjsko! Do konca me zrajca in zakuri, zmede in zapelje, potem pa tako mlačno (dobesedno) in hinavsko odide. Prava prasica je - letošnja zima.
Vseeno držim pesti, da bo spet zategnil mraz, da se bo sneg spremenil v led in da bomo še dolgo v marec s cepini sekali v pomrznjen sneg.
Trenutno pa moram tako kakšen vikend "počivati" in ostati doma za računalom ter se podvizati pri zadnjih točkah, ki so potrebne pred premiero filma Špaltna Ekspres v Cankarjevem domu 3. marca.