Viewing entries tagged
športno
Freeapproved tudi letos organizira začetni tečaj športnega plezanja, namenjen pa je vsem, ki si želiji pobliže spoznati skalno vertikalo in uživati v naravi ob premagovanju nižjih in višjih skalnih sten. Vse informacije, cene, program in prijava na tečaj tukaj ...
Včeraj smo jo mahnili v Črin Kal. Arne je bil neverjetno zaspan in bi ga težko spoznal. Tudi snemati se ni kaj dosti pustil, tako da sem spravil skupaj zgolj dobre 3 minute dolg (kratek) filmček. Malo sva se s Tadejem poigrala tudi s "steady-cam-om" ampak zaenkrat brez prevelikega uspeha. Utež bo potrebno postaviti v center, pa obešalo za kamero narediti mnogo bolj togo... Potem pa mogoče bo kaj več uspeha. No zaenkrat toliko - spet se borim s kroničnim pomanjkanjem časa. [youtube=http://www.youtube.com/watch?v=QIfRaKVb6Ko&fmt=18]
Včeraj sem, kot se spodobi za bolnega človeka, odšel na zrak. V plezališču Vipava sem tudi tokrat zataval. In tudi tokrat - kot prvič, ko sem zataval - sem bil z oranžnolascem - Tadejem!
Tako sem na dogovorjeno mesto prisopihal ob 12:30 uri, ko so ta pridni iz plezališča že odhajali. Tečajnikov alpinističnega tečaja Freeapproved je kar mrgolelo in (dobesedno) nikjer se nisi moral usesti. Zato sem kar nataknil pas in šel napeljat nekaj smeri.
Z Jernejem sva bila odločna, da postaviva "žičnico" in se malo poigrava s kamerama, a nama je neprikladna konfiguracija terena sektorja, v katerem smo se nahajali, prekrižala načrte. Malo sva potem bingljala kot šunki na fiksni vrvi, ki sem jo napeljal in nekaj vseeno posnela... Končni produkt bom predstavil kmalu (trenutno se še renderira).
Drugače pa je bil dan fantastično umit. Preprosto lep. Počutil sem se sicer kot ožeta cunja, ker se je viroza v meni očitno kar dobro zasidrala in je še nisem povsem pregnal. Grrr, me že kar pošteno jezi! Upam samo, da ko jo premagam, da sem spet za kakšno leto dober in da bo mir s temi športnimi pavzami.
Zdaj pa šibam - dedek ima rojstni dan in praznuje 101 leto. Ga bom mogoče spet shecal, da kakšno duhovito reče za v kamero :)
Včeraj sva jo z Borom mahnila v Val Rosandro na italijansko stran "meje". Tam so že bili nekateri junaki Freeapproved. Na hitro sva opravila z vsemi ta zanimivimi smermi v sektorju, kjer smo (sva) se nahajali, ob tem pa sem posnel še nekaj minutk filma, ki ga predstavljam spodaj...
Film je bil zmontiran v programu Final Cut Pro, ki se ga pospešeno učim in že nabiram prve izkušnje. V primerjavi z dolgoletno prakso uporabe Premiere Pro-ja paketa Adobe, bo še trajalooooo.
[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=UQIQwcV-XwU&fmt=18]
Med odmori po obilnih večerjah se je na prenosniku montirala, rezala in pilila kratka video zgodba oziroma filmček, ki ga predstavljam v nadaljevanju... Kdor želi gledati v visoki kvaliteti naj klikne tukaj in izbere "watch in high quality".
[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=TV2vEHS2YTk]
Naslov je nadvse primeren iz dveh razlogov: zato ker po tednu dni na pozibavajoči ladji Borna prvi spet stojim na kopnem in ker me bom tedensko odsotnost z delovnih mest še kako "trdo" občutil v prihajajočih dneh. Torej sem tako in drugače postavljen na "trdna tla". Na mini-mini-mini-križarjenju je bilo sicer zanimivo in tudi zabavno, dodobra sem se tudi naplezal in ob tem nadpovprečno užival.
Težko bi preživel brez svojega ThinkPada, sonyjeve kamere, knjig, dobre družbe in seveda odlične hrane. V bistvu jo je bilo dovolj in je bila celo tako dobra, da je nisem dopolnjeval z našimi tako opevanimi Travel Lunchi.
Snemal sem pa na ta veliko batino od kamere, ki jo imam vse rajši. Sony XDCAM EX. Film sem kar sproti potem na prenosniku montiral, vsakič po večerji, ko sem se s svojim okroglim, polnim vampom zalegel v kajuto in malo sestavljal skupaj dnevne posnetke.
Trenutno tako nastaja kakšnih 7 minut dolga video zgodbica našega enotedenskega bivanja na ladji in "križarjenja" po otokih. Ker je kamera "batina" v pravem pomenu besede sem temu primerno (količinsko) manj snemal, ker pač nisem povsod vlačil sabo odvečnih kilogramov. Ko uredim še glasbeno podlago pa filmček tako ali tako kmalu nalimam na blog in youtube.
Eno fotografijo o "nastajanju" filma (in enem najlepših zahodov, ki sem jih posnel in po neumni napaki izbrisal! - pa prilagam spodaj).
Pet mandeljcev iz Freeapproved nas je danes po službah, šolah in izpitih odkolovratilo v plezališče Križevska vas v smeri proti Litiji. V plezališču sem bil prvič in mi je bil sorazmerno všeč. Ne maram sicer zemlje ali blata pod steno, pa nekih malih stiskačev v ta težjih smereh - težko pa bi pohvalil tudi vztrajno pikanje komarjev.
Ampak je dobra družba poskrbela, da smo na vse omenjene tegobe v hipu pozabili. Naš še vedno invalidni Tadej je samo negibno ležal na skali s svojim zlomljenim gležnjem (v procesu zdravljenja) in kot kakšna branjevka opravljal in pametoval kaj se dogaja v steni, kako naj kdo premakne kam nogo in češ - kako slabo varujemo, kakšne zanke puščamo, zakaj namenoma izpustimo kakšen komplet ali dva ter podobno.
Trebušne krče je vnovič povzročal tudi legendarni Bor (alias Borko in Borčiiiii). Poskočnemu kot še nikoli :) je stekel tudi jezik. Z vse bolj predrznimi je dražil Tadeja, dokler ta ni resno zagrozil, da bo brez bergelj trda predla. Arne, ki je imel malce smole na izpitu, povrh vsega pa še ves popikan od komarjev s Kotečnika, je pa skoz težil, da moramo biti tiho. Da ne smemo se smejati in blebetati, ko on pleza. Ko je to nekajkrat z resnejšim tonom ponovil, smo pač morali čakati, da pripleza do gor. Aja, Aleš je pa tudi pridno plezal - in če se ne motim, še vedno pogreša 1 komplet. Če ga kdo najde... je od Aleša!
Kaj še povedati o plezališču in današnjem pozno popoldanskem plezanju, ki se je zavlekel do trde noči? Nič, razen tega, da sem malodane ostal brez zavesti, ko je Tadej z bergljami skočil iz grma in zavijal kot divji prašič. Ker je bila že tema in vrh vsega nimam preveč rad gozdnih živali, zlasti ne prašičastih in divjih, me je res dodobra prestrašil. Mu že še vrnem! Hehe.
